Curry Blake - USPOSABLJANJE ZA BOŽANSKO OZDRAVLJENJE - 2/17

Curry Blake

Usposabljanje za Božansko ozdravljenje

2/17

 

Nekdo je Curryu postavil vprašanje, kako ve, da je Bog napovedal prebujenje v Avstraliji, da se bo tam začelo in končalo. Povedal je, da je to opisano v knjigi o Smithu Wigglesworthu, ki jo je napisal Col Stringer – Smith Wigglesworth v Avstraliji in na Novi Zelandiji.

 

 

 

Obstajajo tudi drugi zapisi o tem. Verjetno poznate preroštvo o Wigglesworthu, ki ga  je dal Davidu Du Plessisu, o karizmatski obnovi, ki se bo začela v Avstraliji. Delam  z AFM-jem (The Apostolic Faith Mission), »Misijo Apostolske vere, ki jo je osnoval dr. Lake leta 1908. Imam pristop do vseh njihovih arhivov. Potegnil sem ven nekatere zapiske in mnogo od tega bo objavljeno. Obstaja nekaj lepih stvari. Zares, vse kar je potrebno je, da se vrnemo k našim koreninam.

 

Prej ali slej se boste utrudili neprestano brati o teh ljudeh preteklosti, in začeli delati to, o čemer so oni pisali. Amen! Še vedno berem knjige o Wigglesworthu, Lake-u in raznih drugih Božjih ljudeh, vendar bi raje živel življenje o katerem bi bilo vredno pisati, kakor da berem o življenju, o katerem bi bilo vredno pisati. Amen!

 

Prav, zelo hitro bomo odgovorili na to, in potem vam bom nekaj pokazal. In potem gremo naravnost na poučevanje. Poglejmo v 1 Korinčanom. Ne bomo ravno popolnoma pokrili tega, toda poglejmo na hitro, kaj pravi. Vem, da to ni seminar o darovih, toda vseeno bom odgovoril na vprašanje o darovih.

 

Kajti vprašanje glasi:

Hvala ti brat Curry, za tvoje učenje. Videl sem ozdravljenja, več, kakor kadar koli. Kako naj povečam svojo učinkovitost, glede sprostitve sile? Kako obravnavaš 1. Korinčanom 12:4-11, posebno stihe 9 in 11?

 

Prav, povedal bom nekaj o tem. Poglejmo najprej 1. Korinčanom 12. Začeli bomo s stihom 4. Pravzaprav, začeli bomo s stihom 1.

 

Glede duhovnih darov, bratje, nočem, da bi bili vi v nevednosti. Veste, kako ste bili zapeljani in ste se dali voditi k nemim malikom, ko ste bili še pogani. Zato vam jasno povem, da nihče, ki govori v Božjem Duhu, ne reče: »Jezus naj bo preklet,« in nihče ne more reči: »Jezus je Gospod,« razen v Svetem Duhu. Različni so milostni darovi, Duh pa je isti. Različne so službe, Gospod pa je isti. Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. Vsakomur se daje razkritje Duha v korist vseh. Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu v skladu z istim Duhom beseda spoznanja. Drugemu vera po istem Duhu, drugemu po istem Duhu milostni darovi ozdravljanja, drugemu delovanje čudežnih moči, drugemu prerokovanje, drugemu razločevanja duhov, drugemu raznovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov. Vse to pa uresničuje en in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor hoče.« (1 Korinčanom 12:1-11).

 

Če je vaše Sveto pismo točno, ker vsi niso takšni, boste videli, da beseda »darovi« ni v originalnem Grškem jeziku. Napisano je v italiku – (nagnjena pisava), kar pomeni, da ni v Grščini. Torej Pavel ni pisal in rekel: »Kar se tiče duhovnih darov«, ampak je on dobesedno napisal: »Sedaj, kar se tiče duhovnega«. Govori o duhovnih aktivnostih. Ne uporabljajte besedo »dar«, če tam ne vidite besede »dar«. Prav?

 

In sedaj stih 2, nato pa začne opisovati darove od stiha 4 naprej. Tukaj je prvič, da se uporablja beseda »dar«. Bil sem blagoslovljen na ta način, kakor sem že rekel, ker sem nekaj let preživel z Lester Sumrallom, ki je vsesplošno znan, kot najbolj izstopajoča svetovna avtoriteta, za darove Svetega Duha. Imel sem veliko časa, da se z njim pogovarjam o tem in da sem prešel skozi vse te stvari. Mnogo mojega razumevanja prihaja od tam, skozi prakso, ko smo to delali, in videli, kako ti darovi funkcionirajo.

 

Torej, Bog pravi: »Različni so milostni darovi, duh pa je isti«. Veste, v 1 Korinčanom poglavje 12, je navedenih 9 darov, ki so tam opisani. Ljudje so jih razdelili v tri skupine po tri. Toda želim vam pokazati še nekaj.

 

Torej darovi so različni, Duh pa je isti. In stih 5: »Različne so službe, Gospod pa je isti.«

Stih 6: »Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh.« Torej, tudi če imate 9 darov, lahko vzamete teh devet in jih lahko pomnožite z ostalimi tremi, ker  vsak od teh devetih lahko deluje raznoliko, v različnih službah, glede na to, kako se uporabljajo in glede na različnost delovanja – kakor vi delujete v njih. Vendar to ni seminar o darovih, ker bomo nadaljevali osnovno temo.

 

V stihu 7 nadaljuje: »Vsakomur se daje razkritje Duha v korist vseh.« Torej govorimo o tem, ko on omenja darove, ne misli o darovih, kot o daru. Vsak dar je dar vam – predvsem zaradi nekoga drugega. To ni dar vam. To je za druge ljudi. Razumete?

 

Dar je manifestacija duha. To ni kar neka stvar. To je to, kako Sveti Duh udejanja Sebe. Razumete? Kakor pravi 7, da »se daje vsakomur razkritje duha v korist vseh.« In nadalje našteva darove: 8 »Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu v skladu z istim Duhom beseda spoznanja. 9 Drugemu vera po istem Duhu, drugemu po istem Duhu milostni darovi ozdravljanja, 10 drugemu delovanje čudežnih moči, drugemu prerokovanje, drugemu razločevanja duhov, drugemu raznovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov.«

 

Ko pravi, da Duh daje nekaterim dar modrosti, to ne pomeni različnih modrosti, ampak modrost. Sveti Duh se udejanja skozi besedo modrosti. To se običajno dogaja, ko izhajajo besede preroštva. Dar preroštva nima nobene povezave s predvidevanjem v smislu kakor to delajo jasnovidci. Dar preroštva ne pravi, da se bo nekaj zgodilo. Mi rečemo temu preroštvo, toda to je pravzaprav beseda modrosti. Tehnično ima to povezavo z nečim, kar se bo po vsej verjetnosti zgodilo v bodočnosti.

 

Preroštvo je nekaj posebnega. Ima namen, da tolaži, vzpodbuja, in dviguje. Ne govori nam o bodočih dogodkih. Prav? Spet pravim, to ni seminar o darovih. Nimam časa za vse to. Želim samo utrditi nekatere stvari. Zelo na hitro.

 

In nadaljuje z darom besede spoznanja. Beseda »spoznanje« je »logos«, vendar se tu ne razume kot beseda »Rhema.« Mogoče bomo govorili o tem kasneje. To je posebna beseda – beseda Božjega spoznanja. Vendar to ni vse, kar Bog ve. To je ena od posebnih stvari, ki jih nikakor drugače nebi mogli vedeti, razen po Duhu. Razumete?

 

In nato govori nadalje o veri, ki prav tako prihaja po istem Duhu in darovi ozdravljanja . . .«  V KJV Bibliji pravi »Ozdravljanja«, prav tako sta obe besedi v Grškem jeziku v množini: »darovi ozdravljanja.« To niso darovi za ozdravljenje. To so darovi za ozdravljanje.

 

Dr. Sumrall je imel navado reči, na osnovi njegovih izkustev, in njegovega proučevanja Besede, da je bilo verjetno tako veliko darov ozdravljanja, kolikor je bilo različnih potreb po ozdravljanju.

 

Naš problem je, ker razmišljamo o pogojih: »O, on ima dar za ozdravljanje od raka.« Niti ne, temveč vsakič, ko se udejanja ozdravljanje, je to dar prav tej osebi, skozi manifestacijo Duha, skozi vas, tej osebi. Dojemate to?

 

Lahko imate mnogo petard, a vse stojijo tam nekje, toda kadarkoli se zgodi eksplozija ene petarde, se to lahko zgodi samo enkrat. Z eno petardo se ne zgodi dvakrat. Bili bi res nespametni, če bi mislili, da vam jo bo mogoče ponovno uporabiti, saj imate na razpolago drugo, še ne-razstreljeno petardo. Ne, ne s to, ker ta je že izkoriščena. Tako delujejo tudi darovi.

 

Lahko imate dar ozdravljanja, toda ta dar bo za tisti trenutek in za tisto osebo. In ko je oseba ozdravljena se je »ta dar«, namenjen tej osebi končal, ker to je manifestacija. Zato se oddaljite od darov. Razmišljajte o tem kakor o manifestaciji Duha.

 

Če bi prišli k meni, ker bi šel pravkar tam mimo in rekel: »Želim ti dati pet dolarjev.« In potem vidim drugo osebo in ji rečem: »Želim ti dati eno knjigo.« In potem mi reče druga oseba: »Ali mi lahko posodiš svinčnik?« In jaz mu pravim: »Seveda, izvoli.« To nebi imenovali za darove, pač pa bi vsakemu prišel naproti v njegovi potrebi. V resnici dar niti ni to, kar je pomembno. Vse je bilo manifestacija moje pripravljenosti, da pridem naproti vašim potrebam. Ali ste dojeli to? To so darovi. So manifestacija Duha skozi vas, ki vam pokažejo Božjo pripravljenost, da se sreča z vašimi potrebami.

 

Zato ne razmišljajte v smislu, kakor: »Jaz imam ta dar, jaz imam oni dar, jaz imam to, jaz imam ono.« Problem glede tega je, da, ko srečate nekoga, kateremu vaš dar ni potreben, ampak potrebujejo nekaj drugega, jim ne boste mogli pomagati. Rekli jim boste: »Pojdite k nekomu drugemu, ki ima nek drugi dar.« Sveto pismo pa pravi, da dajmo vsakomur kar nas prosi. Zato morate pomagati vsakomur, ne glede na to, kar jim je potrebno. Zakaj? Zato ker ne gre za vas. Vi ste tisti, ki predstavljate Jezusa, ki se bo srečal z njihovimi potrebami. Amen!

 

Tukaj se posebno govori o tem v stihu 9 in 11. Zelo blizu smo. 1 Korinčanom 12:9-11: »Drugemu vera po istem Duhu, drugemu po istem Duhu milostni darovi ozdravljanja, drugemu delovanje čudežnih moči, drugemu prerokovanje, drugemu razločevanja duhov, drugemu raznovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov.«

 

 

Sveti Duh deli vsakomur kakor hoče. To ne pomeni »nekaj«, v smislu mnogo. To pomeni kakor hoče, oziroma deli darove, kakor hoče. On jih podeli. Z drugimi besedami, »kakor On hoče.« To pomeni dobesedno: »Kakršna je Njegova neprestana želja.« To ne pomeni, da to dela On tako, kakor prav takrat čuti.

 

To je podobno tistemu, ko je prišel človek k Jezusu in rekel: »Gospod, vem, da ti lahko ozdraviš vse, če želiš in dodal, če je to Tvoja volja. Ti me lahko očistiš od teh gob. Se spomnite gobavca iz Matej 8? Jezus pa mu je rekel: »Bodi očiščen.« On ni rekel: »Naredil bom to.« Pogovarjali se bomo o tem malo kasneje. Poiščite in poglejte to besedo: »hočem.« To je grška beseda »To telo.« In to dobesedno pomeni: »To je moja želja.«

 

V Grškem jeziku obstajajo glagolski časi in obstajajo različni načini pisanja, ki lahko cel paragraf izrazijo v eni besedi. Zato, ko je On rekel: »Hočem,« ni rekel samo: »Jaz bom to naredil«. Rekel je: »To je moja volja, moja želja, to je to, kar sem. To je izraz moje narave.« Prav tako pomeni glagolski čas te besede, posebno, ko je v sedanjem času, kar pomeni: »Neprenehoma, sedaj in vedno.«

 

Z drugimi besedami, On ne reče samo: »Jaz bom to naredil sedaj.« On pravi: »Vedno sem voljan, vedno želim to narediti, zato, ker je to v moji naravi, da ozdravim.« In vse to je izraženo skozi eno malo besedico: »Hočem.« Vse to. Ko začnete to dojemati, ko pravi tukaj: »Daje vsakomur, kakor hoče.«

 

To pomeni, da On ne reče, da bo to naredil, ko bo želel. On pravi: »Naredil bom to, ker sem vedno voljan to narediti.«

Jezus je vedno pripravljen, da se sreča s potrebami vsakega človeka.

 

O tem smo govorili že prej. Tukaj je nekaj vprašanj. Imate nekaj odličnih vprašanj, toda moral bom paziti da ne skrenemo popolnoma iz teme, na primer v razpravljanje o novi stvaritvi. Držali se bomo teme DHT tečaja.

 

Poglejte, tukaj je eno vprašanje. Sprašuje: »Vsi verniki smatrajo, da moramo trpeti, napade sovražnika.« Prav, jaz ne vem s kakšnimi verniki se vi družite. Jaz se s takšnimi nebi družil.

 

Če bomo imeli priložnost in bomo imeli malo časa, vam bom pokazal, oziroma dal vam bom citate iz pisma Efežanom, Petrovega pisma, in 1 Janezovega pisma.

 

Peter pravi: Če boste naredili to, ne boste nikoli padli. Nikoli ne boste goli in ne-plodonosni v dobrih delih. In še več, nikoli ne boste padli. To je obljuba, ki vam govori: »Če ne želite pasti, delajte te stvari.«

 

»Prav zato se, bratje, potrudite, da boste utrdili svojo poklicanost in izvoljenost. Če boste namreč tako ravnali, se ne boste nikoli spotaknili.« (2 Petrova 1:10).

 

Torej, če ste se spotaknili, potem niste delali tako.

 

Peter govori, da smo po teh dragocenih obljubah, postali deležni božanske narave, in nadaljuje:

 

Po njiju nam je podaril tiste dragocene in največje obljube, da bi po teh postali deležni božanske narave in ubežali pred svetno, poželjivo pokvarjenostjo.« (2 Petrova 1:4).

 

Rekel je, če boste delali te stvari, boste vedno stali in se nikoli ne boste spotaknili.

 

In potem greste do Pisma Efežanom, poglavje 6, kjer se govori o orožju. Vsi vemo kaj je orožje. Ali ni tako? In govori se o raznih vrstah orožja. In na enem mestu pravi: »Predvsem pa vzemite ščit vere; z njim boste mogli pogasiti vse ognjene puščice hudega.« (Efežanom 6:16).

 

Vemo, da je odrešenje pomembno – čelada odrešenja. Vseeno pa po vsem orožju, ki ga našteva, da si ga moramo nadeti, pravi naj: »Predvsem vzamemo ščit vere.« To pomeni, da je poudaril vero, kot eno najpomembnejših orožij. Zakaj? »Da boste lahko pogasili vse ognjene puščice hudega.«

 

Kaj nam to pove? Če vzamete svoj ščit vere, vas niti ena ognjena puščica ne more zadeti. Dojemate? Ne bi vas smela nikoli dotakniti, ker vas ščiti vaš ščit vere. Lahko bi šli tudi malo nazaj in vse to proučili iz zgodovinskega ozadja. Večina takratnih ščitov je bila narejena iz lesa. Zato so govorili o teh ognjenih puščicah, da se vzdigne ščit vere, to je leseni ščit. To pomeni, če dvignete ta leseni ščit in pridejo do njega ognjene strele, bo ta ščit pogasil ognjene strele.

 

Koliki od vas veste, da ogenj zaneti les? Toda oni so noč pred bitko potopili ščite v vodo. Zaradi tega so bili ščiti naslednji dan težji. Zato, če bi njihov ščit zadela ognjena puščica, bi jo moker les ugasnil.

 

Ključ tega je, ker vemo, da je ta ščit – ščit vere. Toda kako dobivate vero? S poslušanjem česa? S kopeljo v vodi Besede in namakanju v Besedi. Tako boste prišli na mesto, kjer bo vaš ščit vere vedno pogasil ognjeno puščico. Tako vas nikoli nič ne bo dotaknilo. Dojemate to?

 

Govorim o mestu. Dal vam bom tri citate za to. Drugi je iz 1 Janezovega pisma.          

»In vsak, kdor ima to upanje vanj, se očiščuje, kakor je tudi on čist.« (1 Janez 3:3). Koliko od vas, vas ve, da bo Bog očuval vse, kar mu boste predali. Poznate ta tekst v Svetem pismu? Ali ni tako. In to je čudovito, kajti pravi, da če imate v sebi upanje, boste ohranili sebe. Ste slišali za to? Da ohranite sebe.

 

»Kristusa smo namreč deležni, če bomo obstoj, ki smo ga prejeli na začetku, ohranili neomajen do konca.« (Hebrejcem 3:14).

 

Vemo, da nas Bog varuje, toda pravi, da če imate to upanje v sebi, prečistite sebe, boste ohranili sebe. Vzeli boste svoj ščit vere in z vsem tem, kar sem vam dal (vse tri odlomke), 1 Janez 2., Petrovo pismo in Efežanom, vam govorijo kako živeti, da se ne boste nikoli spotaknili.

 

»Vemo, da nihče, ki je rojen iz Boga, ne greši, ampak ga iz Boga rojeni varuje in hudič se ga ne dotakne.« (1 Janez 5:18).

 

Koliko vas je tukaj, ki ne želite, da se vas sovražnik dotika? Morali bi tako živeti. To ni neko visoko in vzvišeno mesto, na katerega bi morali priti. To bi moralo biti tam, kjer živite in ste. Amen!

 

Nebi smeli živeti pod neprestanim strahom, da če boste nekaj naredili za Boga, bo prišel sovražnik in bo vedno udarjal po vas. Kolikokrat pravimo: »Vem, sigurno delam nekaj dobrega, ker se je ves pekel dvignil name.« Prosim vas, ne uporabljajte satana kot sredstvo za razločevanje, ali delate nekaj dobrega ali ne. Sveto pismo je tisto, ki vam govori, ali delate nekaj dobrega ali ne. Za to ne potrebujete satana, kot merilo.

 

Torej vi lahko sebe obvarujete in satan se vas ne bo dotaknil. Lahko živite na mestu, na katerem vas bolezni in nemoč, ter greh, ne morejo dotakniti. Vi pa mi pravite: »Veste, Sveto pismo pravi, da če neki človek pravi, da nikoli ni zgrešil ali grešil, da je lažnivec in v njem ni resnice. Vendar se tukaj ne govori o tem.

 

»Otroci moji, to vam pišem zato, da ne bi grešili! Če pa že kdo stori greh, imamo pri Očetu zagovornika, Jezusa Kristusa, pravičnega.« (1 Janez 2:1).

 

Greh je izbira. Torej ne, ko zgrešite ampak če zgrešite. Dojemate? Začnite razmišljati o tem. Govorili bomo o tem, Povezali bomo vse to.

 

Zanimivo je, ko povežete greh in bolezen. Velikokrat smo to delali v cerkvi. Nista popolnoma povezana, toda oba sta »urejena«, v istem času. Zanimivo je zato, ker gledate v bolezen in rečete: »Ne morem narediti ničesar proti temu, da zbolim. Ne poskušam zboleti, toda bolezen pride.« Vseeno vemo, da ne smemo pasti v greh. Ali ni tako? Ni vam potrebno hoditi v grehu. Greh nebi smel imeti oblast nad vami. Morali bi živeti osvobojeni od greha. Jezus je prišel, da nas osvobodi od našega greha; ne v naših grehih ampak od naših grehov.

 

Pa praviš: »Padel sem v greh.« Ne, ti nisi padel v nič. Vstopil si v to. Ali ni tako? Nisi padel v greh. Vedel si kaj delaš. To ga je v osnovi naredilo za greh. Zato morate dojeti, da vam ni potrebno biti v grehu in prav tako vam ni potrebno biti v boleznih.

 

In dokler ne boste zasovražili obeh, tako greh kot bolezen, se ne boste rešili niti enega, niti drugega. Zato morate sovražiti bolezen in morate sovražiti greh. Morate sovražiti nemoč. Vse to morate sovražiti. Zakaj? Zato, ker je to sporočilo. To je to, kar je rekel Janez.

 

»To pa je oznanilo, ki smo ga slišali od njega in vam ga oznanjamo: Bog je luč in v njem ni nobene teme.« (1 Janez 1:5).

 

Toda večina cerkva veruje, da je v Bogu nekaj mraka, zato, ker ima On neko skrito voljo; da želi, da ste včasih bolni, da vas nekaj nauči. Če boste to verovali, potem ne morete verovati v to, da je Jezus plačal ceno za vaše grehe istočasno, kakor je plačal ceno za vse vaše bolezni. Če Bog želi, da ste bolni, potem prav tako želi, da živite v grehu. Mislim, da tukaj ni nikogar, ki bi želel iti tako daleč. Ali ni tako? Zato morate to sovražiti. Govorili bomo o tem, medtem, ko bomo šli naprej.

 

Vprašanje:

Kaj narediti, da ponovno razplamtimo gorečnost v sebi? Kako naj vemo, kdaj smo razplamteli Svetega Duha v sebi?

 

Omenil vam bom še dve stvari. Ena je razplamtevanje in ena, izgrajevanje. Razplamtevate dar, ki je v vas. Tu se ne govori o enem od devetih darov Svetega Duha. Vsakič, ko se reče »dar«, ne pomeni to, da razplamtite ta en dar, ki je v vas. On pravi razplamtite »dar.« Vsakič, ko se reče »dar,« se to nanaša na dar Svetega Duha.

 

To kar povzroči razplamtitev ni nek dar. To je Dar Svetega Duha, ki ga imate v sebi. Ali ni tako?  Razplamtite ga in to lahko naredite na nekaj načinov. 1). Eden od načinov je molitev v jezikih. To je dober način. 2). Drugi je branje Besede. 3). Tretji je oznanjevanje Besede. Na splošno, verujem, da ne morete pridigati Besede, ne da se razplamtite. Ker verjemite mi, če lahko pridigate, ne da bi vzplamteli, ne bo nobeden od ljudi, ki jim pridigate, razplamten.

 

John-a Wesley-a so vprašali: »Kako pritegnete tako velike množice ljudi? Rekel je:

»Jaz zanetim sebe, oni pa pridejo, da vidijo, kako gorim.«

 

Eden od načinov, da razplamtite samega sebe je, da govorite samemu sebi. To je prav to, o čemer se govori tukaj. »Vi, ljubi, pa izgrajujte sebe na temelju svoje presvete vere, tako da molite v Svetem Duhu.« (Juda 1:20).

 

Torej obstaja izgrajevanje in obstaja razplamtevanje. Razplamtevanje je za nujen primer. Za krizo, za tisti trenutek. Izgrajevanje je za vzdrževanje. Če ste izgrajeni, potem se vam ni potrebno razplamtevati. Ker ko ste izgrajeni, potem bi morali biti na višjem nivoju.

 

Recimo, da ste na tem nivoju in se zgodi določen problem. Potem se morate razplamteti, da se dvignete še višje, kot ste bili pred tem, ko je nastopil problem, da bi ga rešili. Potem običajno dotedanji nivo vzdrževanja, potone dol, ker ste vi tukaj. (Pokaže navzgor, nad prvotnim stanjem – izgrajevanja).

 

Zamislite si, da lahko živite izgrajeni do nivoja, da nikoli ne morete reči, kdaj ste se razplamteli. Mi to imenujemo »oživitev.« To je takrat, ko se razplamtite iznad tega, do kjer ste bili izgrajeni. Vendar to ni to. To je razodetje, koliko ste šli nazaj.

 

Rad imam Williama Booth-a. Rekel je: »Ne iščem premik Boga. Jaz sem premik Boga. Pravim vam, jaz ne iščem oživitve. Jaz sem oživitev. Živim oživljen in ostajam oživljen.«

 

Jaz vam pravim: »Najboljše, kar boste kdaj koli naredili je, da prevzamete odgovornost za ljudi. Ker v tistem trenutku, ko prevzamete odgovornost za ljudi, boste spoznali, da si kot kristjan ne morete privoščiti prostega dne. Ne morete si privoščiti klic na prebujenje od Boga. Ne morete živeti kakor je vam všeč in kakor vi želite.«

 

Rekel bom to na primer tako. Živim tako, kakor želim živeti. Pijem vsak alkohol, ki ga želim piti. Kadim vso drogo, ki jo želim kaditi. Toda ali veste kaj to pomeni? Ne pijem in ne kadim. Zakaj? Zato, ker tega ne želim delati. Našel sem nekaj mnogo boljšega. To lahko rečem po veri, ker nisem nikoli pil alkohola in nikoli kadil cigaret. Vem pa to, da živim kakor jaz želim.

 

Veste, nekoč davno, in rekel sem, da bom prenehal to delata na srečanjih, toda ko sem s tem začel, sem se najprej prepričal, da so vsi odrešeni. Ker potem vam ne bodo nič koristili, če jih boste učili ozdravljati bolne, ČE NISO ODREŠENI. Ali ni tako?

 

Ne želite biti polni gorečnosti, in oditi ven, ter gledati ljudi kako ozdravljajo, toda na koncu boste končali v peklu.  Torej morate biti prepričani, da so vsi odrešeni.  Stvar je v tem, da če se vrnete in proučite nekatere od teh stvari, boste spoznali, da vam je potrebno posvečenje. V začetnih dneh je obstajal aspekt, ki se je imenoval »posvetitev.« To je pomenilo oddelitev od greha zaradi svetosti. In tukaj ne govorim o legalizmu. Ne govorim o tem, kako se izobraziti in te stvari. Ne govorim o tem.

 

Govorim o tem, da v zgodnjih časih, ko so se ljudje odreševali, je bil naslednji korak zanje nekaj, kar se je imenovalo posvečenje. Prišli so k oltarju in tam molili, dokler ni bila v njih vsa želja za grehom, zlomljena. Mi tega več ne poznamo. Mi smo naučeni, da bo želja vedno tu in da se bo nadaljevala, da bo vedno tu. Moraš se upreti, toda običajno padate, se dvigujete in tako se nadaljuje znova in znova. Vendar to ni to, kar Sveto pismo uči.

 

Kdo od vas želi kupiti avto, vendar bi na koncu odkril, da je na njega vpisana pravica zaobljube? Takega avta si sigurno ne želite kupiti. Ali ne? Zakaj bi si mislili, da si Bog to želi? Bog želi, da imate vi čiste papirje. On ne želi, da pride satan in da vam reče: »Počakajte, jaz imam del v njemu.« Bog želi, da ste svobodni in da stojite pred Bogom,  pred človekom in da lahko rečete: »Udarjaj kolikor želiš, satan, ker vem, da v meni nimaš ničesar. Ne moreš se me dotakniti.« Razumete to? Zakaj? Zato, ker sem poln Boga, ni mesta za drugega.

 

Toda, da bi to naredili, se morate naučiti sovražiti greh, in morate se naučiti sovražiti bolezen.

 

Medtem, ko smo imeli odmor, sem se pogovarjal z nekom, ki je imel v vratu kovinsko oporo. Pokazal vam bom to. Prinesel sem to sliko. Ne vem, če sem jo pokazal komur koli drugemu.

 

Ali vidite to? Lahko vidite to?  (26:09). Ta slika je bila posneta na stojalu za note. Vse, kar je srebrnega tukaj je 1,5 kg kirurške kovine. To je bilo v hrbtu in vratu neke osebe. Prišla je na srečanje za ozdravljenje. Nanjo so bile položene roke. Molilo se je zanjo. Odšla je domov, zaspala in ko se je sledečega jutra zbudila, je to ležalo v njuni postelji. Nista vedela, kako je to prišlo v posteljo, toda zdravnik, ki ji je to kovino vgradil, je rekel: »Tega ne morem razložiti, toda to je kovina, ki sem jo jaz vgradil vate.«

 

TOREJ, BOG JO JE IZVLEKEL VEN.

 

Zato, če bom naletel na kogarkoli, ki ima v svojih kosteh vgrajeno kovino, se bo to po molitvi znašlo v njihovi postelji, ali kje blizu. Verjamete? Zato ne bodite presenečeni, če se to zgodi.

 

Zelo hitro. Aha, našel sem to. To je prvič, ko sem učil DHT. (27,13). To je v hiši, Ashwille v Severni Karolini. Pridigali smo v treh hišah. V času enega tedna smo imeli tam okrog 200 ljudi. Molili smo za vse. Imeli smo okoli 40 pacientov s terminalnim rakom. Vseh 40 je bilo ozdravljenih. Od teh 200 ne vem za nikogar, ki ni bil ozdravljen. To je bilo prvič, ko smo predavali to učenje. Bilo je pred 10 leti.

 

In drugo je; govorili smo o tem. Mogoče ste slišali, da govorim o svoji hčerki. To je njen nagrobni spomenik. (27,51).To je grob, ki ga imam v Mekiniju, Teksas, kjer je umrla moja hčerka. In tam smo jo pokopali. Tukaj so vsi datumi in vse. Začeli smo, vendar vam še nisem dal nekega ozadja, toda bom, v nekem trenutku.

 

Začeli smo leta 1978. Vem, da če bi bil na vašem mestu, če me niste slišali nikoli prej, bi želeli vedeti, zakaj bi me moral poslušati. Predvsem, če nebi imel rezultatov, nebi pričakoval, da bi me poslušali. Edini razlog zaradi katerega bi poslušal je ta, ker imam rezultate. Amen! Zanimivo je, da imam rezultate, toda ali jih nimajo tudi vsi, ki me poslušajo? Kaj to pomeni? Da je bilo to očitno »maziljenje,« ali »dar?«

 

Toda dejstvo je, da dobivajo ljudje, ki jih poučujemo iste rezultate, v nekaterih primerih celo boljše. To pomeni, da naš uspeh ne temelji na daru, ampak na Božji Besedi. V glavnem baziramo na Marku 16, na tem, kar delajo verniki, ker pravi, da bodo verniki polagali roke na bolnike in ti bodo ozdraveli.

 

»Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali demone, govorili nove jezike,  z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.« (Marko 16:17-18).

 

In sedaj, številka ena, to ne garantira trenutnega čudežnega ozdravljenja. V redu? Ne pravim pa, da se to ne dogaja. Ne pravim, da vam ni potrebno verovati v to in za to. Kadarkoli služimo, moramo vedno verovati v trenutno ozdravljenje, prav tu in gremo za tem, prav takrat. Toda Marko 16 ne pravi, da boste položili roke na bolnike, in da bodo oni v trenutku ozdravljeni. Pravi pa, da si bodo oni opomogli – bodo ozdraveli. (POMEMBNO!!!)

 

Problem je v tem, da mnogi kristjani, ko ne vidijo trenutnih rezultatov, odnehajo, se povlečejo nazaj in se odločijo verjeti, da ni uspelo in potem si ne opomorejo; ne ozdravijo, ker se oseba, ki bi morala verovati, ustavi. Razumete?

 

Ključ za to je najprej, poglej, kaj pravi Božja Beseda in potem ne odnehaj. Rini se naprej. Ne ustavi se. Ne potegni se nazaj. Ne bodi zadovoljen z ničemer drugim, razen z rezultatom, za katerim greste. Amen! Vztrajnost je vse, kar vam je potrebno. (POMEMBNO!!!).

 

Lepota tega je in to si zapomnite, ko govorimo o ozdravljanju (healing) »ing« na koncu pomeni proces – »healing.«Na primer »running«, pomeni, da ste v procesu teka. Ozdravljenje pomeni proces. Proces je lahko kratek ali dolg.

 

To, kar to določa sta dve stvari.

1.       Količina vere in vrline. Vrlina ne pomeni našo dobroto. To je vrlina, o kateri

govori Sveto pismo.

2.      Sila, dynamis (Grški jezik). Eksplozivna, nadnaravna, čudežna Božja moč.

 

Ti dve stvari, VERA IN ČUDEŽNA BOŽJA MOČ, sta združeni skupaj, do te stopnje, da vidite rezultate OZDRAVLJENJA.

 

Medtem, ko bomo šli naprej, vam bom dal še mnogo drugih podrobnosti, toda leta 1978 se je rodila moja hčerka, in dal vam bom še nekaj podrobnosti o tem. Kako smo začeli s služenjem in kako nam je bila dana služba »Johna G. Lake-a« in vse to.

 

Prav tako pa vas želim spomniti, da nisem tukaj v imenu Johna G Lake-a. Dojemate? On je bil človek. Božji človek. In naredil je nekaj zelo dobrih stvari. Vseeno pa je bil le človek. On ni visel na križu. Torej mi nismo tukaj v njegovem imenu. Mi smo tukaj v imenu Jezusa Kristusa. On je edina oseba, ki je posebna. Dojemate?

 

Nihče od nas ni poseben. Samo Jezus. In On živi v nas. Amen!

 

Ko se je rodila moja hčerka, smo bili . . . , pravzaprav se bomo vrnili malo bolj nazaj, ker imamo čas. Kako je vse to nastalo. (Misli na svojo službo Gospodu).

 

Rojen sem bil 1. aprila, leta 1959. To pomeni, da imam 51 let, tako da vam ni potrebno izgubljati časa s preračunavanjem, da bi ugotovili koliko let imam. Povedal sem vam. Ko sem bil rojen, je bila moja mama stara 16 let, moj oče pa 17 let. Oba sta bila še zelo mlada. Bil sem njun prvi in edini otrok.

 

16. septembra leta 1960 sem imel 17 mesecev. Imeli smo družinsko srečanje. Moj oče je odšel v avto, da bi nekam odšel. Ni me videl. Bilo je družinsko srečanje, veliko ljudi, jaz sem imel 17 mesecev. Hodil sem. Veliko ljudi je bilo, nihče ni posebno pazil name.

 

Namenil sem se vstopiti v avto. V trenutku, ko je oče speljal nazaj, sem stal za avtomobilom in avto me je zadel, padel sem pod avto, potegnilo me je v kolo in pod karoserijo, in nato izpod kolesa. Potegnilo me je za lase, iz strani, za uho, in še danes se vidijo šivi ob ušesu, saj mi je uho odtrgalo. Celotno lasišče s kožo vred je bilo odtrgano iz desne proti levi in celoten skalp na vrhu glave, od sredine glave proti čelu, je bil potegnjen preko mojih oči. Kot maska.

 

Moj oče je slišal, da je ob nekaj udaril. Izstopil je in pogledal pod avto. Jaz sem nepokreten ležal pod njim. Mislil je, da sem mrtev. Stekel je v hišo in zavpil: »Ubil sem našega otroka. Ubil sem našega otroka!« Celotna družina je zdrvela ven, da vidi, kaj se je zgodilo.

 

Dedek me je izvlekel izpod avta. V tem času sem se že začel premikati. Pobral je mene in moje uho, me položil v svoj kamion in odpeljal v bolnico, ki je bila v bližini. Ko so me privedli tja, in to je bilo malo Teksaško mesto, so vsi vedeli skoraj vse. Ko so me pripeljali tja, je rekel zdravnik mojim staršem: »Pripravite se, on bo umrl. Preveč poškodovan je. Umrl bo.« Nato je zdravnik odšel, da naredi vse, kar lahko naredi zame.

 

Moja mama pa je odšla v molitev. V tem času je bila moja mama tam edina binkoštnica. Molila je zame in rekla: »Bog, posvečam ga Tebi. Če boš dopustil, da bo živel, ga bom vzgojila zate, ga učila za Tebe.«

 

Po nekako eni uri in pol, ali nekaj takšnega, se je zdravnik vrnil, ker si je vzel odmor in rekel: »Videti je, da bo preživel. Toda če bo preživel, bo samo bilka vse življenje. Ne bo se mogel sam obleči, sam skrbeti zase, se sam hraniti, ali kar koli drugega. Vi boste to morali narediti zanj.«

 

Nato se je vrnil nazaj v operacijsko sobo, ker je moral narediti še nekaj operacij na meni. Moja mama je še naprej molila zame. Govorila je Bogu: »Bog, to ni dovolj. Če boš dopustil da živi, naj bo normalen.« Kakor sem govoril: »O tem bi se lahko razpravljalo.«

 

Vrnila se je k molitvi in po nekako eni uri in pol, je zdravnik spet prišel iz operacijske dvorane, ker si je vzel odmor. Približal se je moji mami in očetu, ter rekel: »Še vedno ne moremo najti nikakršnih znakov poškodb na možganih, toda nikoli več ne bo slišal na svoje desno uho in nikoli ne bo imel las.«

 

Zdravnik se je ponovno vrnil v operacijsko dvorano, moja mama pa k molitvi.

 

Danes imam jaz veliko las, čeprav so bili vedno kratki. Imam popoln sluh v desnem ušesu. V obeh ušesih, še posebno pa v desnem. Moj IQ je primeren. V vojnem letalstvu, ko sem odhajal v vojsko, so me testirali, in test sem moral narediti dvakrat, ker so mislili, da sem goljufal.

 

Uspel sem dobiti službo, ki sem jo želel in v tem času je bila to služba varovanja. Nato sem odšel v službo za reševanje, v službo, ki sem si jo želel opravljati. V vsakem primeru, po tem, ko me je poškodoval avto, in bil sem edini otrok, me starši niso takoj poslali v šolo. Bil sem ljubljenec družine. Vsi so bili zelo pazljivi do mene. Na glavi so mi morali narediti 172 šivov, da so me spet sestavili skupaj. Prišili so uho. Še vedno se vidijo brazgotine od šivov. Vedno so bili zelo pazljivi do mene. Mama me je čuvala v hiši, oče pa je delal ponoči.

 

Mama me je učila, da berem ob pomoči Biblije (KJV verzija). Na začetku jo je ona meni brala, dokler nisem zaspal. Nato me je naučila, da sem jo bral sam, nato pa sem jo jaz bral njej, dokler ni ona zaspala. Smejali smo se na ta račun. Pred nedavnim sem ji rekel: »Mama, še vedno uspavam ljudi, medtem, ko jim berem Sveto pismo.«

 

Toda tekom let, in takrat nisem vedel, da to, kar bereš, tega se spomniš, sem si zapomnil veliko iz Biblije. Toda vedel sem, da se tistega, kar si zapisuješ, spomniš še bolj. (Ročno je prepisal celotno Sveto pismo). In tako je Bog, preko moje matere vstavljal Pismo vame, katero je v kasnejših letih, ne da bi vedel, teksti, za katere nisem niti vedel, da so Biblijski, so začeli izhajati iz mene.

 

In tako sem, ko sem dopolnil 9 let, odšel preko ulice, blizu naše hiše; bila je majhna hiša nasproti cerkve, majhna nazarenska cerkev. Oba moja starša sta takrat delala. Torej, odšel sem preko ulice in vstopil v cerkev. Ko je pastor poklical ljudi, da stopijo naprej, k oltarju, sem se odzval in predal svoje življenje Jezusu Kristusu. Vedel sem, da je Bog z menoj. Vedel sem, da je bil z menoj vse moje življenje in me je ne samo enkrat, ampak velikokrat zaščitil, od takrat, ko mi je rešil življenje.

 

Ko se dopolnil 17 let sem šel v vojsko. Bil sem na pogojnem vpisu. Tam sem bil nekaj časa. Ponovno sem začel brati svojo Biblijo. Začel sem jo proučevati. Začel sem dojemati, da me je Bog poklical, da pridigam. Jaz tega nisem načrtoval. Želel sem postati policaj. Sem licenciran zaporniški policaj za državo Teksas. Delal sem v zaporih. Šel sem v tej smeri.

 

Nato sem odšel v reševalno službo – specialne operacije vojnega letalstva. Moje življenje je bilo precej dobro načrtovano. In potem mi je Bog rekel: »Ti si bil posvečen meni pri 17 mesecih, in želim te.« Odgovoril sem mu: »Jaz sem na rednem seznamu. Ne morem kar tako izstopiti.« In potem sem rekel Bogu: »Če me boš ti izvlekel od tu, bom pridigal.«

 

Deset dni kasneje, so prišli k meni, in rekli: »Preveč ljudi imamo. Lahko se premakneš na drugo mesto, ali pa sprejmi častni odpust in odideš z vsemi svojimi dosežki.« Rekel sem: »Vzel bom vse papirje in odšel.« In tako sem izšel iz vojske. Takrat sem bil v osnovi Južni Baptist. Takšna je bila, v veliki meri moja vzgoja.

 

Vedel sem, da Bog lahko ozdravi. Vedel sem, da je ozdravljal občasno, vendar nisem vedel nič o tem, kako narediti, da On to tudi naredi. V tem času sem treniral in poučeval tudi borilne veščine. Izšel sem torej, in druge učil borilne veščine, čeprav sem vedel, da sem bil poklican v to, da pridigam. Nisem vedel, kako naj začnem. Delal sem kar sem mogel in znal. Pričeval sem in delal razne druge stvari, toda nihče ni od mene zahteval, da pridigam.

 

Z učenjem borilnih veščin sem zaslužil denar za življenje. Nekega dne sem odšel v hišo enega od svojih učencev, kjer sem srečal tudi svojo bodočo ženo. On je hodil z njeno sestro. Odšla sva na sprehod. Šest mesecev kasneje sva se poročila.

 

Eno leto za tem sva dobila svojega prvega otroka. Ko sva ga pričakovala je bilo vse videti popolno. Nosečnost je potekala normalno, brez problemov. Preden se je rodila, so naredili nekaj ultrazvokov ploda. Niso videli nič problematičnega. Toda v trenutku, ko se je rodila, so opazili tumor na njenem jeziku, tumor velikosti moje pesti. Bilo ga je zastrašujoče gledati. Imenovali so ga Hemangiomni tumor. To je tumor sestavljen iz krvnih žilic, ki so sestavljene skupaj, kot klobčič sukanca. Zavozlani skupaj. Bil je pripet na glavne krvne žile. Če bi ga poskušali odstraniti, bi izkrvavela do smrti.

 

Zdravnik nam je rekel, da če živimo pet minut od bolnice, in če si bo poškodovala jezik, bo izkrvavela, in umrla, preden bomo prišli do bolnice. Nič nebi mogli storiti za njo.

 

Nekajkrat se je zgodilo, da si je ranila jezik, vendar smo jo hitro izprali z mrzlo vodo, začeli moliti v duhu in se odpravili v bolnico. V treh primerih, ko smo prišli tja, se je zgodilo ozdravljenje. Vse kar se je lahko videlo, je bilo kakor stara rana. Videli smo, da je Bog delal čudeže.

 

Takoj ko je bila rojena, me je to dobesedno nagnalo v to, da sem začel proučevati ozdravljenje. In začel sem. Odšel sem k vsem in vsakomur, ki je govoril o ozdravljenju. Odhajal bi k njim, se učil od njih. Delal sem vse, kar so mi rekli. Imel sem vse posnetke, vse knjige, vse. Bil sem pri najboljših na svetu, z namenom.

 

Da bi lahko obiskal vse te ljudi, sem dal celo odpoved v službi, ter se selil po vsej državi in skupaj z menoj se je selila tudi moja družina, samo da bi našel resnico.

 

Tekom tega časa so nam zdravniki govorili razne stvari. Rekli so: »Če ji bodo kdaj koli zrastli zobje, bi z zobmi poškodovala tumor in izkrvavela do smrti. To se ni zgodilo. Zobje so ji zrastli. Celo hrano je lahko jedla, kar je bilo presenetljivo. Imela je traheotomijo. Tako je lahko dihala. Moja žena je morala iti v šolo za bolničarke, da se je naučila kako jo negovati in skrbeti zanjo. Bila je tudi šest mesecev na intenzivni negi. Moja žena je morala živeti v bolnici in prespati noč na dveh stolih. Tako je delala vseh šest mesecev.

 

V času teh mesecev, sem jaz opravljal svoje delo, ob vikendih pa sem odhajal v bolnico, k njima. Tam sem bil kolikor sem mogel in dlje, kot sem mogel. Spala sva tam, v čakalnici, ker nisva želela biti oddaljena od hčerke, če bi se ji karkoli zgodilo. Kajti tam ni prešla noč, ne da bi kdo pritekel, jokajoč, ter padel na tla, udarjal s pestmi ob tla, ker mu je pravkar umrl otrok. Slišali smo njihove matere in očete, kako preklinjajo Boga zaradi tega, kar se jim je zgodilo. Preklinjali so Boga in mu govorili: »Zakaj si vzel mojega otroka? Zakaj si to naredil?« Jaz nisem poznal vse resnice, toda vedel sem, da to ni v redu.

 

Nadaljeval sem z iskanjem, kakor sem že rekel, pri najboljših služabnikih tistega časa. Neprestano sem poslušal o teh ljudeh. O Smithu Wigglesworthu, Aimee Semple Mc Pherson, Jack Koe, A. A. Allen in John G. Lake. Vsi so bili precej fascinantni, toda od vseh njih, je bil tisti, ki je najbolj pritegnil mojo pozornost, John Lake.

 

Zakaj me je John G. Lake tako pritegnil? Zato ker je eno, da nekdo dela te stvari; ozdravljenja, toda če lahko nauči še druge, da lahko delajo to, je to nekaj čisto drugega. Ker včasih, narediti nekaj, je samo dar. Toda ko lahko naučite druge, da to delajo, potem to ni več dar, temveč resnica.

 

In tako sem začel proučevati Johna Lake-a, kolikor sem le lahko. Izvedel sem, da je preminil leta 1935. Zato sem poskušal najti nekoga iz njegove družine. Začel sem se pogovarjati z njegovo hčerko Gertrudo, ki je bila še vedno živa in z njenim možem Wilfredom Wrightom, ki je bil v tem času še vedno živ. Raziskal sem vse o njih. Poskušal sem izvedeti kar sem največ mogel.

 

Začel sem jih vse klicati po telefonu. Nekako dve leti po tem, ko se je rodila Erika, v petek 13.februarja leta 1981, je nenadoma umrla. Začeli smo dobivati rezultate, tumor se je zmanjševal. Začeli smo zmagovati, toda očitno nismo zmagali dovolj hitro. Pokopali smo jo naslednjega dne, na dan zaljubljenih, 14.februarja. Pokopali so jo zelo hitro zaradi njenega tumorja. Po njeni smrti, so ji hoteli odstraniti tumor, da bi imela lahko zaprta usta. Toda bali so se, da če bodo karkoli naredili, da bodo naredili nered.

 

Odločila sva se, naj bo pokopana takšna, kakršna je bila, z vsem, s čimer je preživela svoje življenje. Ko je še bila živa, ji je mama moje žene naredila kapico, ki je imela na strani gumb, da je imela lahko v njej jezik, k ji je štrlel iz ust. To je bilo pred njenimi usti. V javnost nismo šli brez te kapice, ker kadarkoli smo to naredili, so se ljudje čudno obnašali. Razumem jih. Prestrašilo jih je to. Prav tako je moral biti jezik ves čas navlažen, drugače bi se ji lahko osušil in razpokal.  Šli smo skozi to. Takrat sva bila stara 17 in 18 let. To se nebi smelo zgoditi.

 

Ko je ona umrla in smo jo pokopali na pokopališču v Mekiniju, sem stal poleg groba in rekel Bogu: »Bog moj, jaz sem vse klical, vsakega od njih, vendar nisem mogel priti niti do enega od njih. Niti do enega.« (Vse, preko katerih se je učil načinov ozdravljanja, da bi našel način, kako pomagati hčerki v njenem stanju). Nihče ni želel sprejeti klica. Dobival sem njihove tajnice, ali druge ljudi, ki so delali z njimi, toda njih ne, da bi se lahko pogovoril z njimi. To me je zelo vznemirilo, kajti to so bili ljudje, ki so govorili o ozdravljanju bolnih, o obujanju mrtvih, toda ko je bilo to potrebno meni, jih nisem mogel najti, čeprav so bili hitri, da vzamejo moj denar. Plačeval sem jim vse te CD-je, avdio trakove. To me je zelo razžalostilo.

 

In tako sem, medtem, ko sem stal ob tem grobu, rekel Bogu: »Bog, nobenega človeka ni bilo zame, ko mi je bilo to potrebno, toda če me boš Ti naučil, kako ozdravljati, bom jaz ta človek, za nekoga drugega.«

 

Položili so to malo, belo krsto v zemljo, jo pokopali, jaz pa sem nadaljeval z iskanjem, resnice o ozdravljanju. Takrat sem stopil v kontakt z Gertrudo in Willfredom, jima začel postavljati vprašanja in iskal podrobnosti. Klical sem ju vsak ponedeljek v tednu. Imel sem pripravljen spisek z vprašanji. Willy pa bi nanje odgovarjal.

 

Celo nedeljo sem bral Sveto pismo in spraševal sem: »V kaj je John Lake veroval? Kako je molil? Nisem spraševal o njegovem maziljenju, ker sem dojel, da jaz s tem nimam nič. Jaz nisem mogel prisiliti maziljenja, da bi delovalo. Zato me ni skrbelo za to. Želel sem vedeti, kaj je on vedel, kaj je pridigal, kako je molil, kaj je delal, kaj je učil te ljudi, kar jim je omogočalo, da delajo isto, kot on? 100.000 ozdravljenj v 5 letih, to je res dobro število. To je precej dobro.

 

Odgovarjala sta mi na vprašanja. Jaz sem šel skozi Sveto pismo, in ves teden preiskoval v Svetem pismu, če je to, kar sta govorila v Svetem pismu, ali ne. Do naslednjega ponedeljka sem imel napisan nov seznam vprašanj. In v ponedeljek sem ju ponovno klical. To je trajalo okoli sedem let. Vsak ponedeljek. Moj povprečni račun za telefon je bil od leta 1981, do 1987, okoli 400 dolarjev. Tega denarja nisem imel. Dobesedno, nisem ga imel. Toda moral sem imeti te odgovore. Vedno smo plačali ta račun. Morali smo ga plačati. Večkrat sva sedela zvečer v mraku, da bi prihranila nekaj denarja, za telefon.

 

In tako sem nadaljeval z iskanjem, in na koncu je on, ko nisem in nisem nehal postavljati nova in nova vprašanja, vprašal: »Kakšno je tvoje pričevanje«? Dal sem mu svoja pričevanja. Rekel je: »Prav. Katerega dne se je to zgodilo?« Najprej sem mu rekel, da ne vem, ker nikoli nisem vprašal mame, kdaj se je zgodilo, ko sem bil povožen. Zato sem poklical mamo in jo vprašal: »Mama. Katerega dne sem bil povožen z avtom?« In odgovorila mi je: »16. septembra leta 1960.« Vedela je. Zapomnila si je ta datum.

 

Potem sem poklical Williya in mu povedal datum, za katerega me je spraševal; 16.9.1960.« Rekel je: »Da, tako sem si tudi mislil.« Pomislil sem in rekel: »Kaj misliš s tem; tako sem si tudi mislil?« Zakaj bi tako mislil? Rekel je: »24 maja 1934, približno leto in pol, preden je John Lake umrl, je dal preroštvo. V tem svojem preroštvu je do potankosti opisal, kdo bo nadaljeval, in kdo bo prevzel, njegovo službo.

 

Začel mi je dajati podrobnosti. Ena od podrobnosti je ta, da bo ta oseba rojena v letu, ko bo ZDA prenehala z rastjo. Očitno je, da nikoli ni prenehala rasti glede na prebivalstvo. Toda poslednja država je bila dodana ZDA v letu 1959, jaz pa sem bil rojen 1 aprila, leta 1959.

 

Prav tako je omenil, da bo satan poskušal to osebo ubiti, 25 let po njegovi smrti. (Po smrti Johna G. Lake-a). To je prerokoval eno leto in pol pred svojo smrtjo. Očitno je, da ni vedel, kdaj bo umrl. In John G. Lake je umrl 16. septembra leta 1935. Če temu dodate 25 let, dobite 16. september leta 1960. To je bilo leto, in dan, ko me je povozil avto. Zato mi je rekel: »Poslal ti bom nek material. Imam pisma, imam fotografije, imam informacije iz dnevnika, imam vse te pridige. Vse od Johna Lake-a. Prenesli bomo službo na tebe, ker si ti ta oseba, ki naj bi to nadaljevala.

 

Zame je bil to šok, ker jaz v tistem času nisem videl nekih resničnih ozdravljenj v svojem življenju. Poslal mi je ves ta material. Dal mi je tudi seznam okoli 100 imen ljudi, ki so delali z dr. Lake-om in bili z njim v cerkvi, ki jih je on sam poučil in izobrazil, kot tehnike Božanskega ozdravljanja.

 

Zato sem začel preiskovati vsa ta imena, ali so še živi, ali ne. Večina jih je bila že mrtva. Toda leta 1995 sem odšel v okoliš Houston, Teksas, da bi slišal pridigo Pauline Parham. Je komu poznana? »Ne!« Potem ste vsi v grehu, se je nasmehnil Curry.

 

Verjetno ste že slišali za Charlsa Parhama. Pauline Parham je bila njegova snaha. On je bil eden tistih, ki so začeli binkoštni preporod. To se je dogajalo leta 1901. Torej, odšel sem, da jo slišim kako pridiga. Ko sem bil tam, sem našel še eno ime nekoga, ki je bil v Houstonu. Odšel sem v ta dom ostarelih, za katerega sem vedel, da je ona tam, in našel to žensko. Še vedno je bila živa. Bila je v svojih devetdesetih letih.

 

Ko sem prišel k njej, sem se začel pogovarjati z njo o dr. Lake-u. Začel sem ji postavljati ista vprašanja, kakor vsem drugim, pred njo. Po določenem času je postala precej vznemirjena. Bila je utrujena. Rekla mi je: »Če bi imeli navodilo, bi bilo odgovorjeno na vsa vaša vprašanja. Rekel sem: »To bi bilo odlično. Toda kje naj ga najdem?« Rekla mi je: »Jaz imam enega.«

 

Počutil sem se, kakor da me je udarila strela. »Imate, sem rekel. Ali ga lahko vidim?« Rekla je: »Lahko ga vidiš, toda ne moreš ga imeti, dokler jaz ne umrem.« Pogledal sem ga, si na hitro naredil nekaj zapiskov, nato pa sem moral oditi. Tako nisem mogel prepisati vsega.

 

Vrnil sem se domov in začel moliti: »O, Bog, ona je resnično stara.« Vem, da vi tega nebi naredili, toda meni so bile potrebne informacije. »Gospod,  živela je dolgo in dobro življenje. Gospod, ona je že v devetdesetih letu. Gospod, ti si nam obljubil samo 70 let.« Potreboval sem okoli tri leta, da izmolim, da umre. Molitev vere je uspešna v obe smeri. Približno dve leti kasneje je ona preminila. Njena družina mi je poslala navodilo. Začel sem ga prebirati. V trenutku sem, čeprav sem se učil pri najboljših, bil izobražen pod najboljšimi, toda ko sem začel brati to navodilo, je bilo res presenetljivo. Bilo je popolno nasprotje od vsega, česar sem bil naučen do takrat. Popolnoma nasprotno.

 

Zato sedaj vam pravim, če želite delati Svetopisemska ozdravljenja, vzemite vse, česar ste se naučili in delajte ravno obratno. Postali boste zelo blizu Svetopisemskemu ozdravljanju.

 

Vem, da to zveni čudno, toda pravim vam, mi imamo to, kar jaz imenujem nazadnjaško cerkev. Delamo vse, nazaj. Ko bomo šli naprej, bomo videli, kako to deluje.

 

Tekom nekega časovnega obdobja, sem začel poučevati. Začeli smo tako, da smo začeli moliti za ljudi v našem domu. V hipu je moj procent uspešnosti porastel za preko 50%. To se je spremenilo samo zaradi tega, ker sem spremenil način molitve.

 

Potem sem začel služiti na raznih mestih in v raznih mestih.

 

Nihče me ni prosil, da pridigam. Šel sem v bolnice, v domove ostarelih. Nekatere ljudi smo poznali, nekatere ne. En človek je za denar  igral biljard. Kockal je. Hodil je v bare, in ko je slišal za nekoga, ki ima probleme, je rekel: »Pojdiva do hiše mojega prijatelja.« Pripeljal ga je v mojo hišo, v mojo dnevno sobo in mi bi molili zanj. Bil je ozdravljen.

 

Bog ga je ozdravil in potem bi on odšel nazaj v bar, da zaključi svojo partijo biljarda. Tudi on sam je bil ozdravljen od zastrupitve z živim srebrom. Bil je popolnoma ozdravljen, a še vedno v grehu. Še vedno je kockal in služil denar z biljardom. To pomeni, da Bog ozdravlja tudi grešnike. Ne poskušam vam ponujati nove teologije. Želim vam samo reči, kaj se je dogajalo. Niti meni to ni bilo všeč. Toda nisem bil jaz ta, ki je to naredil.  

 

Nebi razpravljal o dejstvu, da je bil ozdravljen. Zato smo nadaljevali. Tekom določenega časovnega obdobja, smo molili za vse več in več ljudi. V času devetih mesecev, v katerih smo molili za ljudi, so bili vsi 100% ozdravljeni. Nekateri takoj, nekateri v roku 14. dni. Nekateri v času enega meseca. Ljudje so prihajali nazaj, se vračali. Molili smo še enkrat in še enkrat, toda vsi so na koncu prejeli ozdravljenje, ne glede na vrsto bolezni, ne glede na to, kako dolgo so bili bolni. Nič ni bilo pomembno. Amen! (Zelo pomembno!!!)

 

Če imate mogoče knjige Johna Lake-a, ali o Johnu Lake-u ali njegove pridige, boste videli, da v teh knjigah vedno piše, »Uredil,« naprej.  To kar sem izvedel je, da so na teh mestih nekatere besede odstranili, jih vrgli ven, in to so bili deli iz navodila. Razlog, zaradi katerega so to naredili je ta, ker  jim ni bilo všeč to, kar je govoril in ni bilo v skladu z njihovo teologijo. Oni ljubijo mrtve ljudi, ker lahko kontrolirajo to, kar so rekli. (Izbrišejo to).

 

Tudi Smith Wigglesworth, ko je bil še živ, ni bil všeč ljudem, ker je bil grob človek in malokateremu je bil všeč. Dr. Sumrall je rekel, da kadarkoli bi odšel k njemu, v njegovo hišo, ni bilo  v njegovi hiši nikogar, kaj šele, da bi bila tam vrsta ljudi, ker ga niso marali. Vedno, ko je prišel k njemu, se je lahko pogovarjal z njim, kadar je hotel.  Na konference so ga poklicali le takrat, kadar so potrebovali čudež. Razen tega niso hoteli z njim imeti nič.

 

Zakaj? Ker jim ni bil všeč, in zato, ker je na tako grob način delal z ljudmi, ki so potrebovali ozdravljenje. Bil je grob. Ljudi je tudi brcnil ali udaril (ne njih ampak demone, a ljudje takrat tega niso razumeli). Ljudje so padali na tla. Zdravniki so se pritoževali, da ubija paciente. Ljudje so ga hoteli tožiti. Wigglesworth pa je samo odšel in rekel: »Vem kaj delam«. Čez nekaj minut pa je človek vstal popolnoma ozdravljen.

 

Imel je bolniško haljo, tisto, odprto od zadaj. Tekel je ob vrsti, izza Wiggleswortha in vpil: »Ozdravljen sem! Ozdravljen sem!« Toda Wigglesworth se ni nikoli obračal. Niti pogledal ga ni. Nikoli se ni ustavil. Nikoli ni razpravljal z ljudmi. Ni rekel: »O, Slava Bogu! Da! Vidite!«

 

Rečeno je bilo; »Človek je tekel izza njega, tekel in vpil; »Ozdravljen sem!« Naredil je in šel naprej. Ni obračal pozornosti na tega človeka. Zakaj? On je vedel kaj dela in zakaj. Razumete? Ozdravljenje zanj ni bilo presenečenje.

 

 

Ozdravljenje moramo spremeniti iz dogodka v življenjski stil. Če ste presenečeni po tem, ko so ljudje ozdravljeni, potem jih ni ozdravila vaša vera. Morate preiti to točko presenečenja. Morate pričakovati ozdravljenje. Morate biti presenečeni, če ne uspe. Ozdravljenje morate pričakovati. Amen!

 

Dal vam bom nekaj pričevanj o tem. Samo na kratko: »To je bila moja najmlajša hčerka.« (56:16). Vidite to. To je bil njen jezik. Dojemate?

 

Naslednja slika je malo bolj drastična. To je bilo za Božič, preden je preminila. (56:31). To je bil njen jezik. Tukaj. Bil je velik kot moja pest, ali še večji. Zato, če imate kakšno vprašanje glede tega, zakaj sovražim bolezen, samo poglejte te slike tukaj. Jaz vem, kaj je to naredilo moji hčerki. Če lahko pogledate v to in se ne naučite sovražiti bolezen in nemoč, ste že duhovno mrtvi, a to niti ne veste.

 

Če nimate problemov, potem pojdite v bolnišnico za otroke. Če vas to ne bo zlomilo, potem nimate Božjega Duha v sebi. Sveti Duh je užaloščen zaradi vsega, kar satan dela bolnim; otrokom ali odraslim. Naučiti se morate sovražiti bolezen. Če najprej ne sovražite bolezni in nemoči, potem ne morete niti ljubiti trpečih in jim pomagati. Moramo ljubiti pravičnost in sovražiti nepravičnost. (Ps 45:7; Heb 1:9).

 

Jezus je rekel: »Če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec.« (Luka 14:26).

 

Mi želimo biti vsem všeč in želimo, da so nam vsi všeč. Ne morete ljubiti vseh. Morate nekaj ljubiti in nekaj sovražiti. »Ljubil si pravičnost in sovražil nepostavnost, zato te je Bog, tvoj Bog, mazilil z oljem veselja bolj kakor tvoje vrstnike.« (Hebrejcem 1:9; Psalm 45:7).

 

Da smo kot New age hipiji, samo ljubezen in mir. To ni Sveto pismo. Pa mi pravijo nekateri, naj ne govorim tako, ker to v cerkev prinaša razdor. Dobro, tudi to se dogaja. Resnica razdeljuje. Ne želijo vsi Resnico. Odločiti se morate za to, kar vi želite. Jezus je rekel, da ni prišel zato, da prinese mir. On je prinesel meč in razdelil je družine. Jezus je prišel razdeliti.

 

»Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč. Prišel sem, da ločim človeka od njegovega očeta, hčer od njene matere, snaho od njene tašče; in človekovi sovražniki bodo njegovi domači. (Matej 10:34-36).

 

Prišel je, da prinese meč in da razdeli družine. Teh stihov se ljudje ne spomnijo, zato, ker se o njih nikoli ne pridiga. Prišel je, da loči greh od pravičnosti. Pa pravite, kakšno povezavo ima to z ozdravljenjem. Ima.

 

Eno od preroštev Smitha Wiggleswortha, izpisano in prevedeno iz Angleščine. (Dodano!).

 

»V naslednjih nekaj desetletjih bosta v Veliki Britaniji v Cerkvi dva različna poteka Svetega Duha. Prvi korak bo vplival na vsako cerkev, ki je odprta, da jo sprejme in jo bo zaznamovala obnova krsta in darov Svetega Duha.

 

Drugi korak Svetega Duha bo povzročil, da bodo ljudje zapustili zgodovinske cerkve in ustvarili nove cerkve.

 

V času vsakega od teh korakov bodo ljudje, ki so vpleteni, rekli: 'To je veliko oživljanje.' Toda Gospod pravi, 'Ne, to ni veliko oživljanje, ampak oba sta koraka proti njemu.'

 

Ko se nova cerkvena faza zniža, se bo v cerkvah pokazalo nekaj, kar še ni bilo videno: Združevanje tistih, ki se osredotočajo na Besedo, in tistih, ki poudarjajo Duh. Ko se bosta beseda in Duh združila, se bo zgodilo največje gibanje Svetega Duha, ki ga bo narod in svet kdaj koli videl. To bo začetek preporoda, ki bo zasenčilo vse, kar je bilo priča v teh obalah, celo Wesleyevo in Valižansko oživitev prejšnjih let. Izliv Božjega Duha bo potekal iz Združenega kraljestva v celino Evrope in od tam se bo začel misijonarski premik do konca zemlje.«

 

- Smith Wigglesworth, 1947 (Prevod preko Google prevajalnika).

Video ima podnapise v Srbskem jeziku: