John G. Lake - ZAKON DUHA ŽIVLJENJA

 

Zakon Duha življenja

 

 

Pridiga John G. Lake-a

 

Zdaj ni torej nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu. Kajti postava Duha življenja v Kristusu Jezusu te je osvobodila postave greha in smrti. Kar je bilo namreč nemogoče postavi, ker je bila zaradi mesa brez moči, je uresničil Bog s tem, da je poslal svojega Sina v podobi grešnega mesa; da bi premagal greh, je obsodil greh v mesu.« (Rimljanom 8:1-3).

 

 

Dolgo sem se spraševal, kaj ti izrazi pomenijo, »greh, v mesu, zakon duha življenja v Kristusu Jezusu.«

 

Jezus me je osvobodil zakona greha in smrti. In kaj pomeni, da je Bog obsodil greh v mesu?

 

Vemo, da fizično telo samo po sebi ne zgreši greha. Morda je telo samo instrument, orodje, tisto, ki naredi grešno stvar, vendar samo fizično telo ne stori greh. Greh je v volji. Če se odločiš grešiti, potem lahko svoje telo prisiliš, da to stori v skladu z zakonom greha, toda greha ni, dokler ni izvršen s fizičnim dejanjem. Ti si lahko predstavljaš, da si nekoga umoril, kolikor hočeš, vendar po zakonu nisi morilec samo zato, ker si razmišljal o umoru. Zakon ne priznava ničesar kar ni postalo izvršeno vedenje, kot dejanje. V tvojem fizičnem telesu ni greha, s tvojim fizičnim telesom ni nič narobe. V tebi je skriti človek srca, zaradi katerega telo včasih počne stvari, ki so nespodobne in napačne. (1 Petrovo pismo 3:4).

 

Kaj torej pomeni greh v mesu, ki me je dolgo časa begal?  Mislim, da sem našel ključ do tega v 11 verzu, ker je vse v enem argumentu. »In če prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa, bo on, ki je obudil Kristusa od mrtvih, po svojem Duhu, ki prebiva v vas, priklical v življenje tudi vaša umrljiva telesa.«

 

Tisti, ki prebiva v tebi, ne govori o vstajenju. Govori o dajanju oživljajočega življenja našim fizičnim telesom. Naša fizična telesa ne potrebujejo ozdravljenja, razen če so bolna, kajne? To je zaključek progresivnega argumenta Rimljanom 8: 1-11. O čem govori? Govori o bolezni in grehu, ki je v mesu, greh kršenega zakona v vašem telesu. Greh je kršenje zakona neke vrste, in greh v telesu je kršenje zakona. Potem je bolezen posledica kršenega zakona. To pomeni, da je bila skladnost uničena, tista  skladnost, ki je ohranjala zdravje. Zato je Bog obsodil greh v mesu, ki mu ni bilo mogoče ubežati.

 

Obstajajo tri vrste bolezni:

1. Bolezen telesa

2. Bolezen duše in

3. Bolezen duha

 

Osnovna bolezen je bolezen duha. Upam si trditi, da če bi popolnoma ozdraveli v svojem duhu, bi bil vsak izmed vas, dobro tudi v telesu. Osnovna težava je, očistiti človeka v njegovem duhu, če uporabim poslovno analogijo. Če lahko postaneš uspešen »podjetnik« v svojem duhu, boš prinesel svoje telo s seboj v banko, in rekel: »Oh, moje telo je tako utrujeno«, ampak zavedaj se, da je tvoje telo utrujeno v trenutku, ko je tvoj duh malodušen, in takrat se tvoje telo zlomi pod njim.

 

Dokler je tvoj duh zmagoslaven, si ti zmagovalec in lahko v tej zmagi nadaljuješ. Človek je poražen le, če je poražen v svojem duhu. Ko človek izgubi pogum in pogum ni del intelekta, ko izgubi pogum je bičan in edini način, da človeka znova postaviš na noge je, da mu pomagaš v njem obnoviti pravega duha, ki je v Svetem Duhu, da obnoviš duha, ki je bil poražen in potem je osvojeno ozdravljenje na treh ravneh; duhovno ozdravljenje, ozdravljenje duše in ozdravljenje telesa.

 

V bistvu je oseba, ki je bolna v telesu, najverjetneje bolna v svojem duhu že kar nekaj časa, in to se je spustilo v njegovo dušo in skozi dušo prešlo v telo.
Ta resnica, ki ti jo zdaj govorim, mi je pomenila življenje. Zdaj lahko sledim vsaki fizični spremembi v svojem telesu, do duhovnega stanja. Moje telo se odziva na mojega duha.

 

Želim ti dati nekaj, kar ima neskončno vrednost.  Pred dnevi so me poklicali k 80 letnemu moškemu, ki je bil že dve leti bolan. Imel je zastrupitev krvi v zobeh in ta zastrupitev je šla skozi celotno njegovo telo. Vstopil sem v njegovo sobo z zdravim duhom, zmagovalnim duhom, in na to sploh nisem pomislil, ko sem šel tja. Ko sem se danes vrnil, sem videl učinek, da je bil njegov duh »okužen« z mojim (zdravim) duhom, in Bog se ga je dotaknil. Bil je »prebičan« z Božjim Duhom. Sedel je tam, na tem stolu, dokler ni bil poražen. Sedel sem mu ob strani in odprl Sveto pismo in nekaj v meni, kar je popolnoma svetopisemsko, iz mojega notranjega bitja, so tekle reke žive vode ven, ker je moj duh šel v njegov duh in zgodilo se je ozdravljenje njegovega duha.

 

Bil je zelo zadržan Škot, vendar sem vedel, da je šlo vanj. Vedel sem, saj sem se nekaj časa pogovarjal z njim, in pred njim razprostiral Besedo in nato molil zanj in ga to popoldne prepustil njegovi ljubki, materinski ženi. Starejša ženska me je naslednji dan sama poklicala in želela, da bi spet prišel gor  v hotel, da bi me ponovno videl, ker se ji ni zdelo prav, da me prosi, da pridem jaz tja dol.

 

Ko sem prišel dol, sem bil poln Njegove prisotnosti, in sem odkril, v sebi, takoj, ko sem zapustil hišo, da sem v njegovo prisotnost prinesel zdravje, ki je bilo v mojem umu. V svojem duhu sem nosil prevladujoči, zmagoviti duh in ta moški, se je odzval na to.

 

Ali veš kaj sem videl, preden sem zapustil hišo? Videl sem reakcije v njegovem fizičnem telesu. Stvari so se zgodile v njegovem telesu, ko sem sedel tam in molil zanj. Njegov duh se je prilagodil. Duh v meni je prejel svoje zdravje od Gospoda in nekaj sem sporočil njegovemu duhu in v njegovemu duhu vzpostavil stik, tako kot ko pritisneš stikalo in prižgeš luč, vzpostaviš stik z Božjim Duhom. In ko se je ozdravitev spustila v njegovo telo, se je njegovo celotno vedenje spremenilo. Spremenilo se je vse na njem.

 

Ali ste že kdaj videli zarjavel akumulator v avtu, ki ima razjedene kontakte in žice in se avto zaradi tega ni hotel zagnati. Morali bi ohraniti to baterijo čisto.

 

Če razjedajoče skrbi pridejo nadte in obdajo tvoje razjedajoče življenje, in te samo prekrije in prekine tvojo povezavo z Gospodom, se zavedaj, da je prvo, pravo ozdravljenje ozdravljenje tvojega duha, prevzemanje tvojega duha, da se prilagodi Gospodu in vaš duh je tisti del, ki vstopi v stik z Gospodom. Če vaš duh ni v harmoniji z Gospodom in v formi, ne morete dobiti vere za ozdravljenje, ali ni tako? Prilagoditi se morate Gospodu.

 

Videl sem mladeniča, ki je bil v obupnem stanju in je potreboval prvorazredni čudež, da se Bog sploh dotakne njegovega življenja. Sedel sem ob njem in rekel: »Če boš sprejel Jezusa Kristusa za svojega odrešenika in ga priznal za svojega Gospoda in prejel večno življenje, boš ozdravljen.

 

Vprašal je: »Kaj misliš s tem?« Odgovoril sem: »V trenutku, ko boš ponovno rojen, boš ozdravljen.«

 

Nikoli me ni bilo strah obljubiti nekaj, česar nisem vedel že leta, a ti lahko povem najpreprostejšo stvar na svetu. V trenutku, ko se ponovno rodijo, pride v njihov duh večno življenje, ta Duh pa lahko pride v najtesnejši odnos z Očetom, velikim Zdravnikom in Božje življenje se izlije v njegovega duha, v njegovo dušo, in njegovo telo in se ga takoj dotakne. Ozdravljenja, kar zadeva vas, ne morete dobiti, dokler vaš duh ni usklajen z Božjim Duhom. Ne morete dobiti ozdravljenja za svoje lastno telo, če vso svojo pozornost usmerjate na druge stvari, razen na Boga.

 

Vera je produkt vašega duha in ne produkt vašega intelekta. Vaš intelekt ne proizvaja vere. Vaše znanje vam lahko da podlago zanjo, toda vera prebiva v vašem duhu. Radost je nekaj, kar je v vašem duhu. Sreča je nekaj, kar je povezano s tvojo okolico, vesel si, ko si v pravem odnosu z Očetom.

 

Vera, ljubezen, veselje in upanje izvirajo iz tvojega duha, kjer je skriti človek srca. Vsi so produkt tvojega duhovnega življenja. Razlog, da ljudje nimajo bogate, lepe vere je, da je bil njihovemu duhu odrečen privilegij občestva in druženja z Očetom.

 

Ali me razumeš? Ne bereš svojega Svetega pisma, ne prelivaš ga v svoj duh, ne živiš v njem, ne preživljaš čas v druženju z Očetom, in posledično je vaš duh izčrpan in oslabljen. Vera izvira iz duha, toda vera, ki raste iz nje, je kot bolna sobna rastlina. Po drugi strani pa je lahko vaše duhovno življenje rodovitno in izgrajeno in obogateno z občestvom z Očetom in branjem Njegove Besede. In ko vaš duh postane močan in živahen, iz tega izhaja vera, ki je zmagoslavna, in ustvarjalna.

 

Upam si trditi, da so bili moški in ženske, ki so trenutno šibki v veri, bili nekoč močni v veri. Toda njihova vera je usahnila, ker so se prenehali hraniti z Božjo Besedo in prenehali imeti intimno občestvo z Nebeškim Očetom. Naj vam povem z vso odkritostjo, da ne morete izgubiti vere, dokler ne prekinite oziroma ne zanemarite svojega občestva z Bogom. Dokler je tvoje občestvo bogato in je tvoje duhovno življenje na visoki plimi, vera zmaguje.

 

Sledil sem temu v svojem življenju leta in leta, in nisem razumel zakona, ki ga ureja. Sedaj vidim, da je neverjetno pomembno za človekovo duhovno življenje, da se ohranja zdravega in živahnega s tremi vajami. Obstaja več načinov, toda najpomembnejši so trije.

 

1. Hrani se z Besedo

2. Nenehno javno priznavaj kdo si in kaj je Jezus zate. Ne govorim o grehu. Gre za izpoved vaše vere v Kristusa, o tem, kaj je Kristus za vas, o Njegovi polnosti, o Njegovi popolnosti in o Njegovem odrešenju.

3. Gospodova večerja in spoved

 

To so tri preproste stvari, ki proizvajajo močno duhovno življenje, in brez tega ga ne morete imeti.

 

Obstajajo tri ravni ozdravljenja:

a. Duhovno

b. duševno in

c. telesno – fizično

 

Sedaj želim samo za kratek čas priklicati vašo pozornost, na še eno, posebej pomembno dejstvo; odnos vašega telesa do vašega duhovnega življenja.

 

Pavel je v 1 Pismu Korinčanom 9 rekel, da je svoje telo vzdrževal pod disciplino, da po pridiganju drugim nebi bil sam diskvalificiran, ali zavržen, ker potem nebi mogel biti uporabljen. Zakaj? Ker je njegovo telo pridobilo prevlado nad njegovim duhovnim življenjem.

 

Nasprotno, trdo ravnam s svojim telesom in ga usužnjujem, da ne bi bil sam zavržen, ko oznanjam drugim. (1 Korinčanom 9:27).

 

Če postaneš požeruh, in živiš samo za to, da potešiš svoj apetit z jedjo, in pitjem, boš duhovno omagal. A če boš vzdrževal svoj apetit in svoje telo pod disciplino, kakor je to storil Pavel, ima naša volja priložnost, da se izkaže. Morda si bil velik duhovni športnik, toda nekje si se nehal hraniti z Besedo in izgubil svoj prvotni duhovni okus in moč.

 

Sprašujete, kako se to lahko zgodi, vendar poznam pridigarja za pridigarjem, ki so imeli nekoč veliko moč, vendar so izgubili vse veselje do Svetega pisma. Ko moški ljubi žensko, si želi, da je z njo, ali ne? On noče oditi ven in preživljati večere sam. In ko moški ljubi svojo Biblijo, boste našli Biblijo z njim v naročju. Nekoč se je dokopal do nje in jo drži, in ne izpusti.

 

Videl sem starejšega moškega, in njegovi lasje so že postajali sivi, toda videl sem, da obožuje svoje Sveto pismo. Vedel sem, da je ta človek svež v svojem duhovnem življenju, eden najmogočnejših mož s katerim sem se kdaj združil v molitvi. In ko sva se zbrala v molitvi, sem na trenutke odprl oči, ga pogledal in videl, kako je klečal s svojo Biblijo v rokah in jo med molitvijo poljubljal. Ni želel, da bi ga kdo videl in mislil je, da imam zaprte oči, toda držal ga je tako, kot moški drži svojo ženo, v naročju, in jo poljubljal in objemal, kakor da jo neizmerno ljubi.

 

Kadarkoli pridem do mesta, kjer izgubim apetit po Svetem pismu, in se raje pogovarjam z ljudmi, kakor berem Sveto pismo, ali knjige o Svetem pismu, kot da berem samo Sveto pismo, potem vem, da je moj duh, duhovno nazadoval.

 

Lahko sledim padcu vsakega duhovnega velikana, ki sem ga kdaj v življenju poznal, do ene od teh treh stvari, ki sem jih predhodno omenil; izgubil je željo po Knjigi.

 

Prav tako me je spravil na kolena vsakič, ko ga nisem slišal. Odšel sem sam, na samoten kraj in molil, in zdelo se mi je, da me je Njegov Duh tepel in udarjal, dokler nisem šel na ta kraj molitve. Ko pa sem bil tam, me je kmalu ponovno napolnil in dvignil.

 

Toda tega človeka sem videl čez 20 let, ko je bilo njegovo ime na ustih vseh. Slišal sem ga pridigati in opazil sem, da je omenil veliko stihov iz Biblije, a je nikoli ni vzel v roke. Opazil sem, da je poln teorije in filozofije o odrešitvi, namesto preproste in stare razlage Besede.

 

In videl sem človeka, čigar ime je bilo znano v vseh delih sveta, saj ga je sponzoriralo približno 60 cerkva, v stavbi, ki je imela nekaj 1000 sedežev, in stavba ni bila niti do polovice polna. Imela je največjega gospel pevca tistega časa, ki ga je ta država kdaj koli imela, toda srečanje je bilo tako suhoparno in mrtvo, kot katera koli formalna služba, ki si jo lahko predstavljate. Rekel sem pevcu, ki je zapustil to skupnost, naj gre z mano na evangelizacijsko kampanjo; eno ali dve. Vprašal sem ga: »Charlie, kaj je narobe z njim?« Odgovoril je: »Ne vem, vendar ni več podoben človeku, kot je bil nekoč.«

 

V življenju tega človeka ni bilo greha. Bil je prav tako čist, kot je bil kdaj koli prej, toda to se je zgodilo, ker je nekako izstradal svoje duhovno življenje, ki je hlepelo po Svetem pismu, po duhovni hrani.

 

In druga stvar, ki jo je imel prej, je bilo čudovito molitveno življenje, ki pa ga sedaj ni imel več.

 

In tretja stvar v tej celotni zgodbi; iz njegovih ust nisem slišal niti ene osebne izpovedi – pričevanja, ker na mestu, kjer je sedaj pridigal, je bila osebna izpoved tabu. Ljudje, bi ga, če bi kaj povedal v povezavi s tem, kritizirali. Če bi povedal karkoli o sebi, ali o svojih lastnih duhovnih izkustvih, bi mu rekli, da se hvali in baha s svojim duhovnim življenjem.

 

Toda brat, ti se moraš hvaliti s svojim življenjem, če imaš moč pri Bogu in ne moreš in ne moreš se ustaviti pri tem, saj se imaš s čim pohvaliti, če hodiš v polnosti življenja in v občestvu svojega duha z Njegovim Duhom. In dejansko imaš o čem govoriti, kajne?

 

Sveže, nove izkušnje prihajajo v vas ves čas, ko hodite v kraljestvu čudežev.

 

Tega človeka sem poznal, ko je hodil v ustvarjalnem kraljestvu vere, nato pa sem ga srečal pozneje, ko se je preselil v čisto intelektualno kraljestvo. Ozdravljenje je v osnovi duhovna stvar. Moč, ki ozdravlja bolne prihaja od Boga, navzdol, skozi vaš duh in ven skozi vaše roke v moškega ali žensko, ki potrebuje ozdravljenje.

 

Če imate pravo vrsto duhovnega bratstva (občestva), boste imeli moč, ki izhaja iz Boga in temu se ne morete izogniti. Toda poslušajte me, ne morete imeti močnega toka, Božanskega življenja iz majhne žice, še manj pa, če je žica, ki vas povezuje iz vašega duha v Božji Duh, razjedena s posvetnimi skrbmi in deli.

 

Vedno lahko pokličemo Električarja in mu rečemo, da hrepenimo po tem, da ponovno poveže naš duh z Božjim Duhom, in da nam da celotno opremo, svežo opremo, skozi celotno pot. Aleluja!

 

Ti mu poveš, kaj želiš. Hočem zdržati okoli 10.000 glasov. Jaz hočem biti povezan z Bogom tako, da se lahko polnost Njegove moči izliva skozi mene, skozi mojo dušo, ven skozi moje roke, in skozi moj glas, do ljudi. Kako pride do tega je najpreprostejše stvar na svetu, ko se tvoj duh poveže z Njegovim Duhom, brez kakršnega koli vmešavanja tujih snovi.

 

Nekega dne se je moj avto ustavil ravno sredi vožnje, na prometni cesti. Mlada dama je sedela z gospo Lake in rekla, naj poskusim ponovno zagnati motor. Zavrtel sem ključ, da bi ponovno vžgal motor, toda ni delovalo. Rekel sem, počakaj malo in skočil ven iz avta, dvignila havbo avtomobila in odprla razdelilnik. Videl sem, da je na eni od teh točk madež, umazanija, in ko sem ga našel, sem ga odstranil, očistil, in kontakt znova privil. Po tem sem spet lahko uspešno zagnal avto.

 

Torej je bil problem prav zaradi te umazanije, na tej točki pri razdelilniku. Malo korozije in že je bil prekinjen tok, zaradi katerega je bil vžig neuspešen. To je bila malenkost, a je prinesla velike posledice. Ni bilo potrebno narediti veliko, toda če se nebi storilo nič, avto nebi mogel naprej.

 

Prav ista stvar velja glede prekinitve med našim in Božjim Duhom. Bog je Duh in tudi v vas je Duh, tudi vi ste duhovno bitje, in če pride do prekinitve povezave in pritoka moči, le ta ne teče več skozi vas.

 

Na primer, če želite, da molim za vas in jaz molim za vas, vendar ni moči. Sprašujem se, kaj je narobe, in ugotovim, da je prišlo do prekinitve povezave med menoj in Bogom. Ali pa je nekaj v mojem duhu in Božji Duh želi komunicirati z mojim duhom, vendar je oviran z nečim v njem.

 

Toda predpostavimo, da sva ti in jaz, oba v Duhu. Dobil boš svoje ozdravljenje, tako zanesljivo, kot Bog sedi na Svojem prestolu. Če je v vas Duh tistega, ki je obudil Jezusa od mrtvih,  bo On poslal ozdravitev po vašem duhu in v vaše smrtno meso, ker si prepričan, da je Bog na svojem prestolu.

 

Druga stvar, ki jo je potrebno narediti, je, da potem, ko se nahranite z Besedo je vaš duh odprt za resnico izpovedi Boga. Boga ne moreš zapreti. Božja metoda je bila skozi vsa obdobja, govoriti ljudem preko tistih, ki so v pravem odnosu z Njim. In ko si v pravem odnosu z Njim, je nekaj najbolj normalnega, da vas bo uporabil za komunikacijo z drugimi ljudmi. In tako vi delujete kot medij, skozi katerega bo On prelil Svoje sporočilo s pesmijo ali s pričevanjem, ali molitvijo, ali kako drugače. Vendar ste vi njegov medij, vi ste Njegov pričevalec, vi ste Njegov tiskovni predstavnik, vi ste Njegovo orodje, s katerim bo delal. Ali ni to čudovito?

 

Zdaj, ko vidite, kako vas to ohranja v popolnem občestvu z Bogom, ker morate od Njega nenehno prejemati nova sporočila, da živite v popolnem odnosu z Njim, ko se hranite z Njegovo Besedo in vam pripoveduje o stvareh, ki jih dela za vas in skozi vas.

 

Noben kristjan ni varen, če nima vsak trenutek izkušnje z Gospodom, ker bolezen lahko pride na vas nenadoma in takrat ne boste imeli moči, da bi jo onemogočili. Imate vaše trenutne izkušnje in vašega duha in vi ste nenehno v stiku, in duhovna moč se spušča in gre naprej in nazaj. Stvari se spuščajo in gredo od Njega k vam, in vi k Njemu, skozi  svojega duha. Imate čudovito sliko, kot angeli, ki se dvigajo in spuščajo. To so misli Boga, ki prihajajo dol in vaše misli. On se hrani z vami in vi se hranite z Njim. Odnos vašega telesa do vašega duhovnega življenja je skoraj neraziskan rezervoar možnosti.

 

V Rimljanom 6:12 pravi Pavel: »Zato naj v vašem umrljivem telesu ne kraljuje greh, tako da bi se vdajali njegovim poželenjem.«

 

Kaj je greh? To je bolezen. On ne govori o grehu, ker če je kaj greha v vas, ga ni v vašem telesu, če je kaj greha, je v vašem (človeškem) duhu ali v vaši duši. Aktiven je v vaših miselnih procesih, vendar pravi Božja Beseda, da naj ne dovolimo, da greh kraljuje v naših telesih, saj Bog prebiva v našem smrtnem telesu. Greh je pokvarjen, fizični zakon v vašem telesu kot bolezen. Če imam vrenje, to vrenje prevzame – dominira, in poganja moje telo, moj um, in moj duh in vse, kar počnem je, da negujem tega bednega, bolečega sovražnika, ki je tam notri. Podpiram0 hudiča, ki je greh v našem mesu, in ga je Bog obsodil v mesu. In potem izbruhne tam notri. Ali je artritis greh? Toda Božja Beseda pravi, da greh ne bo imel oblasti nad nami, ker nismo več pod zakonom, ampak pod milostjo.

 

Ko je vaše telo postalo Božji tempelj, je vaše telo postalo Kristusov ud. Ali bo Kristusov ud postal ud prostitutke. To ne pomeni vedno ženske, ki je prostitutka, kakor se običajno uporablja to besedo. Lahko je denar, lahko je požrešnost. Lahko je tisoč stvari, toda s tem sem svoje telo oddaljil od Gospoda in uporabnosti za Gospoda in sem ga dal v neko drugo uporabo. In jaz nebi smel dovoliti, da ta greh kraljuje v mojem smrtnem telesu, kot »kralj«.

 

»Ne izročajte svojih udov grehu, da bi ti postali orodje krivičnosti, ampak izročite sebe Bogu kot ljudje, ki so prešli od smrti v življenje, svoje ude pa izročite Bogu, da postanejo orodje pravičnosti.« (Rimljanom 6:13).

 

Ne predajaj svojega telesa zdravnikom, da bi skozi njega služili denar, ali kirurgom, da te režejo za dobro plačilo.

 

Neka ženska mi je pred kratkim rekla, da je njena hči odločena, da gre na operacijo. Vprašal sem jo: »Kaj je narobe z njo?« Ona pa je odgovorila, da niti zdravnik ne ve točno, kaj je z njo narobe. Vendar se je odločil, da razišče kaj se nahaja v njenem telesu.

 

Ali slišiš to? Zato jo bo razrezal, da bo raziskoval na njenem telesu, kaj je tam. In ona bo šla in ko bo vsa razrezana in uničena, in svojega ozdravljenja ne bo dobila, se bo šele takrat obrnila k Gospodu in bo pričakovala, da bo dobila ozdravljenje, ne da bi prosila Gospoda za odpuščanje, ker je svoje telo predala nekemu človeku, kirurgu, v pregled, za poskuse.

 

Ali ne veš, da je tvoje telo tempelj Svetega Duha. Ali naj vzamem ta tempelj in ga predam malikom in demonom. To vaše telo je sveta Božja hiša, posvečeno bivališče, najsvetejša stvar na zemlji, Tabernakelj, ki ga je Bog zasnoval, in dal Izraelu (Tudi nam, nanovo rojenim otrokom). V puščavi je imel najsvetejše, v notranjosti in znotraj tempelj, ki ga je Salomon smel zgraditi za Boga. Bil je svetinja nad svetinjami, saj je tam prebivala Božja prisotnost – Shekinah. In ta Shekinah prebiva zdaj v vašem telesu.

 

Tu je lepa cerkev, ki stane pol milijona dolarjev, sanje o arhitekturni lepoti. Vse je v popolni harmoniji, čudovite preproge, pohištvo, čudoviti okraski in najsodobnejši sistem zvoka in razsvetljave. Vse je do popolnosti lepo in umetniško. To so lepe sanje, ki so se jim izpolnile. Posvetili so jo Gospodu v soboto in nato odšli domov.

 

V nedeljo so se spet vrnili, da opravijo svoje prvo bogoslužje, in ko so odprli vrata, so našli grozno odkritje, grozen smrad je prišel proti njim. Kaj se je zgodilo? Povedal ti bom.  Bogokletni človek je sinoči odprl vrata in pripeljal čredo prašičev, in prašiči so ostali na tem čudovitem kraju vso noč.

 

To je grozna stvar, kar počnemo s temi našimi telesi, ki smo jih posvetili Bogu, potem pa pustimo, da pridejo jate nečistih misli, in pustimo boleznim, da pridejo, in se naselijo v teh naših telesih, dokler ta dragocena telesa, ki pripadajo Bogu, niso napolnjena z otroki teh nečistih stvari.

 

Tuberkuloza je otrok misli, je produkt duševnega in duhovnega stanja, toda res je, ko smo v pravem občestvu, odnosu z Gospodom, v vsem peklu ni dovolj noči, da bi vam bolezen nataknil na mezinec. Mi pa smo dovolili tej čredi, tej umazani hudičevi čredi prašičev, da pridejo v naša telesa in jih napolnijo z boleznijo.

 

Pravo ozdravljenje vašega telesa se začne v vašem duhu, ali ne?

 

Hebrejcem 7:25 pravi: »Dokončno lahko odreši tiste, ki po njem prihajajo k Bogu, ker vedno živi, da posreduje zanje.«

 

Torej, če je Bog sposoben rešiti in ozdraviti do skrajnosti, potem ni ozdravitve, ki bi je ne mogel sprovesti. Ni bolezni, nobene bolezni, ni pomembno kako bolni ste, za vas obstaja ozdravitev, če ste v osebnem stiku z nebeškim Zdravnikom.

 

Ne zanima me kako lepe so vaše svetilke. Če zunaj pregori varovalka, ne boste dobili nobene svetlobe, in varovalka, ki spusti Božjo svetlobo v vas, je vaš duh in če je vaš duh bolan, šibek in bolehen, skozi njega ne morete prinesti veliko toka.

 

Neki človek je imel videnje. Videl je čuden prizor. Videl je košček puščavske zemlje in na njem nekaj bolnih rastlin in dreves. Ta slika mu ni šla iz glave tudi potem ne, ko se je zbudil iz sanj. Naslednjo noč se je pred njim spet pojavila ista slika in ponavljala se je tri noči.

 

Vprašal je Gospoda: »Kaj je to?« Glas pa mu ni nič odgovoril. Usedel se je in ponovno razmislil o sanjah in nenadoma mu je postalo jasno. Rekel je: »Gospod, to sem jaz. Ta puščava sem jaz. Vidim, da vera, mir in veselje, ki bi morali rasti tam, so kot tiste šibke, bolne rastline, ki sem jih videl v sanjah.«

 

Gospod je rekel: »Kaj bi naredil, če bi bil tvoj vrt tak?«

 

Odgovoril sem mu: »Preoral bi ga, obdeloval in zalival.« In Gospod ga je pustil, da razmisli o tem.

 

Če je vaša vera šibka in bolehna, je to zato, ker je vaša duhovna povezava z Gospodom okvarjena, ker je ali pregorela varovalka, ali je v stikalu slab stik. Vendar mora obstajati ponovna prilagoditev duše telesu in duše in telesa duhu, če se tako izrazim, kajti smo trojno bitje. Da bi dosegel najboljše rezultate, mora moj duh prevladovati, moja duša pa mora biti podrejena mojemu duhu in moje telo mora biti pod nadzorom moje duše. Potem ko so moje telo, duša in duh usklajeni, ko so v popolnem sožitju drug z drugim, lahko prinesejo resnične rezultate, ali ne? Saj veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha.

 

V vašem telesu sta dva duha. Preden je prišel Sveti Duh, je bil v vašem telesu le vaš duh. Toda takrat je prišel Veliki, mogočni Sveti Duh, in zdaj imate v svojem telesu dva duha in eno dušo. Sveti Duh želi prevladovati nad vašim duhom. Sveti Duh želi preko vašega duha posredovati razkritja Očeta skozi Besedo vašemu razumu in spraviti vaš razum in vaša čustva v popolno harmonijo z Njegovo voljo, tako da se mu boste predali in prelili Sveto pismo vase  in ga vzeli za svojega. Ko ga boste brali in se hranili z njim, boste ugotovili, da vam je bolj potreben, kot vaša vsakdanja hrana. Kajti človek ne bo živel samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust. ( Matej 4:4).

 

Prelivajte jo vase, premišljujte o njej, pojdite do bistva stvari in vaša duhovna narava bo rastla in se razvijala, dokler ne bo prevladala nad vašim intelektom.

 

Če pa boste brali samo intelektualne stvari, romane, in razvedrilne revije, potem bo vaš bolan intelekt absolutno prevladal nad vašim duhovnim življenjem in uničil vaše občestvo z Gospodom. Vaše duhovno življenje bo v temi.

 

Pot ozdravljenja je, da se vrnemo tja, kamor spadamo, ali ne?

 

Upam si trditi, da je mogoče ponovno izgraditi svoje duhovno življenje, tako kot lahko ponovno izgradite svoje oslabljeno telo. To je kakor lahko vidimo pri odličnih športnikih, ki sem jih srečal pred leti, in eden od njih je mislil, da bo pri 18 letih umrli zaradi tuberkuloze, a je na koncu postal odličen športnik, in izjemen rokoborec v Ameriki.

 

Kar lahko človek naredi v svojem fizičnem telesu, lahko stori tudi v svojem duhu. In enako je mogoče narediti z njegovim intelektom. Prav nobenega razloga ni, da bi naše duhovno življenje delovalo s čim drugim, kot s sto odstotno učinkovitostjo.

 

Želim si, da bi bil dovolj občutljiv v svoji duhovni naravi. S seboj bi imel slikarsko platno in povabil bi Umetnika, in pogledal preko občestva, ter vzel vsakega in rekel Umetniku, naj naslika duha tega človeka, naj mu pokaže njegovo duhovno stanje in videl bi, kako bi vaš duh, če bi šlo za šibko, bolehno, slabo stvar, videl, videl bi svoje stanje. Nekaj ljudi je na tem srečanju, ki imajo svoj duh na nosilih, shujšane, brez mesa na sebi, samo suhe, groznega videza, živa trupla. Lahko imajo tudi velika, mišičasta telesa, a njihov duh je slaboten, shujšan.

 

Nekateri pravijo: »Kaj je narobe z mano? Zdi se mi, da nimam nobenega veselja do Boga?«

 

Vedi, duh s tuberkulozo ne bo imel posebnega veselja do Boga.

 

Pa pravijo: »Vem, da imam duhovno razsodnost.«

 

Predstavljajte si, da vam rečem: »Brat, imate duhovno tuberkulozo, vaš duh je izčrpan. Ne vem, če bo preživel to noč.«

 

In spet drugi pravi: »Kaj je z mano?«

 

Za trenutek ga pozorno pogledam in pravim: »Ali želite, da vas duhovno diagnosticiram?«

 

On pa pravi: »Da, gospod.«

 

»Imate raka. Je na vašem duhu. Oblega vratno žilo vašega duha in mislim, da ne bo minilo dolgo, preden bo pokončal vaše duhovno življenje in vas bo do konca uničil.«

 

In drugemu moškemu sem rekel: »Povem ti kaj je narobe s tabo. Bom ilustriral.«

 

»Moj sin je vzel svoj denar, da bi si kupil malico v šoli, toda namesto, da bi si kupil malico, si je šel za ta denar kupiti sladkarije in pijačo. Jedel je pite, torte in sladkarije, dokler nismo tega ugotovili.«

 

Oče tega otroka je rekel: »Izvedel sem, da noče jesti mesa ali zelenjave in mislili smo, da je z njim nekaj hudo narobe. In zgodilo se je, da smo mu nekega dne sledili in ugotovili smo, da kupuje sladkarije in jih poje namesto malice.«

 

Če je vaš duh dosegel kraj, kjer je izgubil apetit za Božje stvari, ker ste se hranili s stvarmi, ki jih nebi smel jesti in svojega ubogega duha prisilil, da se hrani s smetmi, praznimi besedami in za ta svet smešnimi stvarmi, svojemu duhu že dolgo niste dali prave, zdrave hrane in zato umira od lakote.

 

Bilo je srečanje v Teksasu, kamor je prišla vsa kongregacija, praktično vsi, da bi bili ozdravljeni v duhu. Rečeno jim je, naj samo sedijo in poslušajo pridigo, in rekel sem jim, da ne bom molil zanje, in člani te kongregacije so bili v kratkem času, samo skozi pridiganje, popolnoma ozdravljeni. 30 dni so prihajali vsak dan, in na koncu teh 30 dni, samo sedem odstotkov od te celotne skupnosti ni bilo ozdravljeno.

 

Vse, kar se je zgodilo, ozdravljenje, ki so ga prejeli skozi pridiganje, je bilo duhovno ozdravljenje. Ko ozdraviš na duhovnem področju, je možnost sto proti ena, da boš tudi fizično ozdravljen. Ugotovil sem, da kar veliko ljudi prihaja, da bi zanje molil, in so fizično ozdravljeni znova in znova. Vendar ozdravljenje, ki ga potrebujete ni fizično, ampak duhovno. Morate biti v položaju, da duhovno ozdravite. Vrnite se v občestvo z Bogom, vrnite se k hranjenju z Besedo, in javnemu pričevanju za Jezusa Kristusa in dobro vam bo.

Izpisano iz Angleške verzije pridige:

Tommy Hicks - VIZIJA O CERKVI POSLEDNJEGA ČASA

 

VIZIJA O CERKVI POSLEDNJEGA ČASA

Tommy Hicks

Sledi osupljiva vizija, dana ameriškemu pridigarju Tommyju Hicksu (ki je bil glavna osebnost v močnem preporodu Argentine leta 1954).

Vizija Kristusovega telesa in službe ob koncu časa

Moje sporočilo se začne 25. julija, okoli 2.30 zjutraj v Winnipegu v Kanadi. Komaj sem zaspal, ko sta pred mano prišla vizija in razodetje, ki mi ga je dal Bog. Vizija se je pojavila trikrat, natančno v podrobnostih, zjutraj 25. julija 1961.

Razodetje me je tako vznemirilo in tako ganilo, da je to spremenilo moj popoln pogled na Kristusovo telo in na službe poslednjega časa.

Največja stvar, ki jo je Cerkev Jezusa Kristusa kdajkoli prejela, leži naravnost pred njo. Možem in ženam je tako težko pomagati, da spoznajo in razumejo stvar, ki jo Bog skuša dati svojemu ljudstvu v poslednjih časih.

Pred nekaj tedni sem prejel pismo enega od naših domačih evangelistov v Afriki, spodaj, v Nairobiju. Ta moški in njegova žena sta bila na poti v Tanganjiko. Nista znala niti brati niti pisati, mi pa smo ju podpirali že več kot dve leti. Ko so vstopili na ozemlje Tanganjike, so naleteli na majhno vas. Celotna vas je bila evakuirana zaradi kuge, ki je prizadela to vas. Naletel je na domorodce, ki so jokali, in jih vprašal, kaj je narobe.

Povedali so mu o njuni materi in očetu, ki sta nenadoma umrla in sta bila mrtva že tri dni. Morali so oditi. Strah jih je bilo ostati notri; pustili so ju v koči. Obrnil se je in jih vprašal, kje so. Pokazali so na kočo in on jih je prosil, naj gredo z njim, a so zavrnili. Strah jih je bilo iti.

Domačin in njegova žena sta odšla v to kočo in vstopila tja, kjer sta bila mož in žena že tri dni mrtva. Preprosto je iztegnil roko v imenu Gospoda Jezusa Kristusa in izgovoril ime moškega in ime ženske ter rekel: »V imenu Gospoda Jezusa Kristusa zapovedujem, naj se življenje vrne v vaša telesa. Ta dva pogana, ki nikoli nista poznala Jezusa Kristusa kot svojega Odrešenika, sta se usedla, in takoj začela hvaliti Boga. Božja moč in Duh sta prišla v življenje teh ljudi.

Nam se to morda zdi čudno in fenomen, toda to je začetek teh služb zadnjega časa. Bog bo vzel tiste, ki so nič, nihče, zavržene. Vzel bo vsakega moškega in vsako žensko in jim dal to izlitje Božjega Duha.

V Apostolskih delih beremo, da je Bog rekel »v zadnjih dneh«:

»Svojega Duha bom izlil na vse meso.« Sprašujem se, ali smo se zavedali, kaj je mislil, ko je Bog rekel: »Svojega Duha bom izlil na vse meso«. Mislim, da nisem popolnoma dojel niti nisem mogel razumeti polnosti tega, potem pa sem prebral iz Joelove knjige: »Sinovi sionski, radujte se, veselite se v Gospodu, svojem Bogu, kajti daje vam jesenskega dežja, kakor je prav, daje vam, da pada dež, jesenski in spomladanski dež, kakor poprej.« (Joel 2:23). Ne bo samo dež, nekdanji dež in poznejši dež, ampak bo svojemu ljudstvu v teh zadnjih dneh dal dvojni delež Božje moči!

Ko se mi je vizija pojavila, ko sem zaspal, sem se nenadoma znašel na veliki razdalji. Kje sem bil, ne vem. Toda gledal sem na zemljo. Nenadoma mi je pred oči prišla cela zemlja. Vsak narod, vsak rod, vsak jezik mi je prišel pred oči od vzhoda in zahoda, severa in juga. Prepoznal sem vsako državo in številna mesta, v katerih sem bil, in bil sem v strahu in trepetu, ko sem zagledal velik prizor pred seboj: in v tistem trenutku, ko se je svet pojavil, se je začelo bliskati in grmeti.

Ko je zabliskala strela nad zemljo, so moje oči šle navzdol in bil sem obrnjen proti severu. Nenadoma sem zagledal nekaj, kar je bilo videti kot velik velikan, in ko sem strmel vanj in gledal, me je prizor skoraj zmedel. Bilo je tako velikansko in tako super. Zdelo se je, da njegove noge segajo do severnega pola, glava pa do južnega. Njegove roke so bile raztegnjene od morja do morja. Sploh nisem mogel razumeti, ali je to gora ali je to velikan, a ko sem gledal, sem nenadoma zagledal velikega velikana. Videl sem, da se njegova glava bori za življenje. Želel je živeti, a njegovo telo je bilo od glave do nog prekrito z naplavinami in včasih je ta veliki velikan premikal svoje telo in se obnašal, kot da bi se na trenutke lahko celo dvignil. In ko se je to zgodilo, se je zdelo, da je na tisoče malih bitij pobegnilo. Od tega velikana bi pobegnila grozna bitja.

Kar naenkrat je ta veliki velikan dvignil roko proti nebu, nato pa je dvignil drugo roko, in ko je to storil, se je zdelo, da so ta bitja, tisoče njih, pobegnila od tega velikana in odšla v temo noči.

Počasi se je ta veliki velikan začel dvigovati in ko je to storil, so njegova glava in roke šle v oblake. Ko se je dvignil na noge, se mu je zdelo, da se je očistil razbitin in umazanije, ki je bila na njem, in začel je dvigovati svoje roke v nebesa, kot da bi slavil Gospoda, in ko je dvignil roke, so se celo izgubile v oblakih.

Nenadoma je vsak oblak postal srebrn, najlepše srebro, kar sem ga kdajkoli poznal. Ko sem opazoval ta pojav, je bil tako velik, da sploh nisem mogel razumeti, kaj vse to pomeni. Ko sem to gledal, sem bil tako vznemirjen in vpil sem k Gospodu in rekel: »O Gospod, kaj pomeni to?« In počutil sem se, kot da sem dejansko v Duhu in sem lahko čutil Gospodovo prisotnost, tudi ko sem spal.

In iz teh oblakov so nenadoma prišle velike kapljice tekoče svetlobe, ki so deževale na tega mogočnega velikana, in počasi, počasi se je ta velikan začel topiti, se je začel potapljati v samo zemljo in ko se je talil, se je zdelo, da se je celotna njegova oblika stopila po vsem površju zemlje, in ta velik dež je začel padati. Tekoče svetlobne kapljice so začele preplavljati samo zemljo in ko sem opazoval tega velikana, za katerega se je zdelo, da se tali, je nenadoma stalo na milijone ljudi nad zemljo. Ko sem zagledal pogled pred seboj, so vstali ljudje po vsem svetu! Dvigali so roke in slavili Gospoda.

V tistem trenutku je prišlo močno grmenje, za katerega se je zdelo, da je ropotalo z nebes. Obrnil sem oči proti nebesom in nenadoma sem zagledal figuro v belem, v bleščeče belem – nekaj najveličastnejšega, kar sem jih videl v svojem življenju. Nisem videl obraza, a nekako sem vedel, da je to Gospod Jezus Kristus, in je iztegnil svojo roko, in kakor je to storil, bi jo iztegnil k enemu, drugemu in spet naslednjemu. In ko je iztegnil svojo roko nad narode in ljudi sveta – moške in ženske – ko je pokazal proti njim, se je zdelo, da je ta tekoča svetloba pritekla iz njegovih rok v njih in nadnje je prišlo mogočno božje maziljenje, in ti ljudje so začeli odhajati v Gospodovem imenu.

Ne vem, kako dolgo sem ga gledal. Zdelo se je, da je šlo v dneve, tedne in mesece. In videl sem tega Kristusa, ko je še naprej, iztegnil svojo roko; vendar se je zgodila tragedija. Ko je iztegnil roko, je bilo veliko ljudi, ki so zavrnili Božje maziljenje in Božji klic. Videl sem moške in ženske, ki sem jih poznala. Ljudi, za katere sem čutil, da bodo zagotovo sprejeli Božji klic. Ko pa je iztegnil roko proti temu in proti onemu, sta preprosto sklonila glave in se začela umikati. In vsak od tistih, za katere se je zdelo, da so se priklonili in umaknili, se je zdelo, da gredo v temo. Zdelo se je, da jih je povsod pogoltnila črnina.

Bil sem zbegan, ko sem to gledal, toda ti ljudje, ki jih je mazilil, na stotine tisoče ljudi po vsem svetu, v Afriki, Angliji, Rusiji, Kitajski, Ameriki, po vsem svetu, je bilo Božje maziljenje na teh ljudeh, ko so šli naprej v imenu Gospodovem. Te moške in ženske sem videl, ko so šli naprej. Bili so kopači jarkov, bili so pralke perila, bili so bogati možje, bili so reveži. Videl sem ljudi, ki so bili povezani s paralizo in boleznijo, slepoto in gluhostjo. Ko se je Gospod stegnil, da bi jim dal to maziljenje, so ozdraveli, ozdraveli so in odšli so!

In to je čudež tega – to je veličastni čudež tega – ti ljudje so iztegnili roke natanko tako, kot je to storil Gospod, in zdelo se je, kot da je v njihovih rokah isti tekoči ogenj. Ko so iztegnili roke, so rekli: »Bodite ozdravljeni po moji besedi.«

Ko so ti ljudje nadaljevali s to mogočno službo ob koncu časa, se nisem povsem zavedal, kaj je to, in pogledal sem v Gospoda in rekel: »Kaj pomeni to?« In rekel je: »To je tisto, kar bom storil v zadnjih dneh. Obnovil bom vse, kar so uničili kobilica rojivka, skkalka in glodalka – obnovil bom vse, kar so uničile. To, ljudje moji, bo prišlo na koncu. Kot mogočna vojska bodo pometli po obličju zemlje."

Ko sem bil na tej veliki višini, sem lahko opazoval ves svet. Gledal sem te ljudi, ko so hodili sem ter tja po obličju zemlje. Nenadoma je bil človek v Afriki in v trenutku ga je prepeljal Božji Duh in morda je bil v Rusiji, na Kitajskem ali v Ameriki ali kje drugje, in obratno. Ti ljudje so šli po vsem svetu in prišli so skozi ogenj, kugo in lakoto. Niti požar niti preganjanje, se je zdelo, da jih nič ni moglo ustaviti.

Jezne množice so prišle do njih z meči in puškami. In kot Jezus so šli skozi množice in jih niso mogli najti, ampak so šli v imenu Gospodovem in povsod so iztegnili svoje roke, bolni so bili ozdravljeni, slepe oči so se odprle. Ni bilo dolgih molitev. In potem, ko sem v mislih večkrat pregledal vizijo in sem večkrat razmišljal o njej, sem spoznal, da nikoli nisem videl cerkve in nikoli nisem videl ali slišal o denominaciji, ampak ti ljudje so šli v imenu Gospoda nad vojskami. Aleluja!

Ko so hodili naprej v vsem, kar so počeli kot Kristusova služba v zadnjih časih, so ti ljudje služili množicam po obličju zemlje. Zdelo se je, da deset tisoče, celo milijoni prihajajo k Gospodu Jezusu Kristusu, ko so ti ljudje v tej zadnji uri stali in dali sporočilo o kraljestvu, o prihajajočem kraljestvu. Bilo je tako veličastno, a zdelo se je, kot da so tisti, ki so se uprli, in bi postali jezni, poskušali napasti tiste delavce, ki so dajali sporočilo.

Bog bo dal svetu demonstracijo v tej zadnji uri, kot je svet še nikoli ni poznal. Ti moški in ženske so iz vseh družbenih slojev, diplome ne bodo pomenile nič. Te delavce sem videl, ko so šli po obličju zemlje. Ko bi se eden spotaknil in padel, je prišel drugi in ga pobral. Ni bilo »velikega jaza« in »malega ti«, ampak vsaka gora je bila nizka in vsaka dolina je bila vzvišena, in zdelo se je, da imata eno skupno stvar – obstajala je božanska ljubezen, božanska ljubezen, za katero se je zdelo, da izvira iz ti ljudi, ko so skupaj delali in so skupaj prebivali. To je bil najbolj veličasten prizor, kar sem jih kdaj poznal. Jezus Kristus je bil tema njihovega življenja. Nadaljevali so in zdelo se je, da minevajo dnevi in dnevi, ko sem stal in gledal ta prizor. Lahko sem samo jokal in včasih sem se smejal od sreče.

Ko sem gledal iz samih nebes, so bili trenutki, ko se je zdelo, da velike poplave te tekoče svetlobe padejo na velike občine in ta občina je dvignila roke in hvalila Boga ure in celo dneve, ko je prišel Božji Duh njim. Bog je rekel: »Svojega Duha bom izlil na vse meso,« in to je točno to. In moškim in ženskam, ki so prejeli to moč in Božje maziljenje, Božje čudeže, ni bilo konca.

Govorili smo o čudežih. Pogovarjali smo se o znamenjih in čudežih, a nisem si mogel pomagati, da ne bi jokal, ko sem zjutraj, danes zjutraj ob 4. uri, ponovno prebral pismo naših domačih delavcev. To je le dokaz začetka za enega človeka, »nič, nezaslišanega«, ki bi šel, iztegnil roko in rekel: »V imenu Gospoda Jezusa Kristusa zapovedujem, da življenje teče v tvoje telo." Padel sem na kolena in spet začel moliti ter rekel: »Gospod, vem, da bo ta čas kmalu prišel!«

In potem spet, ko so ti ljudje hodili po obličju zemlje, se je zdelo, da prihaja iz vseh zornih kotov veliko preganjanje.

Nenadoma je zaslišal še eno močno grmenje, ki se je zdelo, da je odmevalo po vsem svetu, in spet sem zaslišal glas, glas, za katerega se je zdelo, da govori: »Zdaj so to moji ljudje. To je moja ljubljena nevesta.« In ko je glas spregovoril, sem pogledal na zemljo in videl sem jezera in gore. Odprli so se grobovi in ​​zdelo se je, da vstajajo ljudje iz vsega sveta, svetniki vseh starosti. In ko so vstali iz groba, so nenadoma vsi ti ljudje prišli z vseh strani. Z vzhoda in zahoda, s severa in juga, in zdelo se je, da spet tvorijo to velikansko telo. Ker se je zdelo, da mrtvi v Kristusu vstajajo prvi, sem to komaj razumel. Bilo je tako čudovito. Bilo je tako daleč od vsega, kar sem lahko kdaj sanjal ali pomislil.

Ko pa se je to telo nenadoma začelo oblikovati in spet oblikovati, se je spet izoblikovalo v obliko tega mogočnega velikana, a tokrat je bilo drugače. Oblečen je bil v najlepšo čudovito belo. Njena oblačila so bila brez madežev ali gub, ko se je njegovo telo začelo oblikovati, in zdelo se je, da so ljudje vseh starosti zbrani v to telo, in počasi, počasi, ko se je začelo oblikovati v sama nebesa, je nenadoma iz nebes zgoraj, Gospod Jezus prišel in postal glava, in zaslišal sem drugo grmenje, ki je govorilo: »To je moja ljubljena nevesta, na katero sem čakal. Prišla bo ven, preizkušena z ognjem. To je tista, ki jo ljubim od začetka časa.«

Ko sem gledal, so se moje oči nenadoma obrnile proti skrajnemu severu in videl sem navidezno uničenje: moške in ženske v tesnobi in joku ter zgradbe v uničenju. Nato sem spet slišal četrti glas, ki je rekel: »Zdaj se je moja jeza razlila na površje zemlje.« Zdelo se je, da se je iz vseh koncev sveta izlila Božja jeza in zdelo se je, da so to velike čaše Božjega srda, ki so se izlile na površje zemlje. Spomnim se, kot da se je zgodilo pred enim trenutkom. Tresel sem se in trepetal sem, ko sem zagledala grozen prizor, ko sem videl mesta in cele narode, ki gredo v uničenje.

Slišal sem jok in stok. Slišal sem ljudi jokati. Zdelo se je, da so jokali, ko so šli v jame, a so se jame v gorah odprle.

Skočili so v vodo, a voda jih ni hotela utopiti. Nič ni bilo, kar bi jih lahko uničilo. Želeli so si vzeti življenje, a niso mogli. Potem sem spet pogledal na ta veličasten prizor, to telo, odeto v čudovita bela, sijoča ​​oblačila. Počasi, počasi se je začelo dvigovati od zemlje in tako sem se zbudil. Kakšen prizor sem videl! Videl sem ministrstva zadnjega časa – zadnjo uro. 27. julija, ob 2.30 zjutraj, je prišlo isto razodetje, ista vizija, točno tako kot ta, ki sem jo opisal.

Moje življenje se je spremenilo, ko sem spoznal, da živimo v tem zadnjem času, kajti po vsem svetu Bog mazili moške in ženske s to službo. To ne bo doktrina. Ne bo cerkvenost. To bo Jezus Kristus. Izpovedovali bodo Gospodovo besedo in rekli: »Tolikokrat sem to slišal v videnju in po moji besedi se bo zgodilo.«

http://fcfredonia.org/hicks/

Vlad Savchuk - UŽALJENOST - ZAMERA

 

U Ž A L J E N O S T – Z A M E R A

Vlad Savchuk

Želim vam govoriti o najpomembnejši stvari, ki jo lahko slišite kot kristjan.

Če želite še naprej rasti v Jezusu Kristusu, in to je vprašanje zamere, je nekdo rekel, da obstajata dve vrsti užaljenih ljudi. Obstajajo tisti, ki so maltretirani, in drugi, tisti, ki mislijo, da z njimi ne ravnajo dobro, v resnici pa ni tako.

Najpogosteje uporabljena beseda za prekršek, se nahaja v Mateju 18:7, in je beseda škandal, kar pravzaprav pomeni, da je to sprožilec pasti, na katero je postavljena vaba, in ko se žival dotakne sprožilca, da bi pojedla vabo, se past zapre in žival je ujeta.

Ko se to uporablja v Svetopisemskem kontekstu, preprosto pomeni scandalon, pomeni vabljivo ravnanje, ki bo dozdevno osebo uničilo.

Brat Vlad je predstavil dve pasti. Eno v neaktivnem in eno v aktivnem stanju. Ko so se učili kako past nastaviti, se je sprožila ob nepravem času in to je bilo zelo boleče. In pokazal je, kaj se zgodi, ko se past sproži, ko se dotakne sprožilca. Tako se to začne. Samo zaskoči se.

Prekršek je past, demonska past. Morda se počutimo užaljeni, morda nam tudi okoliščine to potrjujejo, lahko obstajajo celo drugi verniki, ki lahko potrdijo, da imate pravico do takšnega počutja, vendar morate razumeti, kaj se dogaja na duhovnem področju. Za nam vidnim svetom je duhovni svet, in sile teme, ki z zamerljivostjo vabijo v značaj in navade, ki niso v skladu z Božjo Besedo. Zanimivo je, ko je Jezus rekel Petru, ko mu je ta rekel, da ne sme umreti, iti na križ, se je Jezus obrnil k Petru in rekel: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« (Marko 8:33; Matej 16:23).

Satan bo užaljenost, prizadetost, ranjenost, uporabil proti vam.

Pri prekrških se moramo spomniti treh stvari:

1). Prekrškom se ne moremo izogniti.

Luka 17:1: In rekel je svojim učencem: »Ni mogoče, da bi pohujšanja ne prišla, toda gorje tistemu, po katerem pridejo!«

Razlogi za užaljenost bodo vedno prisotni.

2). Druga stvar, ki si jo moramo zapomniti glede prekrškov je, da se lahko izognemo povzročanju prekrškov, medtem, ko se jim ne moremo izogniti. Sposobni smo prenehati povzročati prekrške drugim ljudem, kar pomeni, da lahko preprečimo, da bi bili ljudje užaljeni, ker smo jih užalili, jim lahko pomagamo, da to preprečijo (prekršek), vendar se ne moremo ustaviti pred tem, da se nam ali nekomu, ki ga poznate, naredi nekaj, kar počnemo, da ima razlog za užaljenost.

3). Tretja stvar pa je, iskreno, da lahko vaše duhovno življenje in služenje segata le do vaše sposobnosti, premagovanja zamere. Jezus pravi: »Blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.« (Matej 11:6).

V Jezusovem času je bilo mnogo ljudi, ki so navkljub čudežem in znamenjem, ki jih je delal, njega zapustili. Nekateri so bili verjetno v širšem krogu Njegovih učencev, ki so v moči Svetega Duha izganjali demone, toda, ko je rekel določene stvari, so bili užaljeni. Zato je veliko ljudi opustilo službo. Toliko ljudi odide iz cerkve, toliko ljudi ne raste duhovno, nekateri pa so zaradi tega ujeti v demonski vpliv.

Pasti zamere lahko opravičijo naša čustva, lahko opravičijo naše prepričanje, kako so nas vsi ljudje zlorabljali, v resnici pa za vsem tem stoji demonska past, v katero ste padli zaradi občutkov samopomilovanja. Ti občutki ponosa niso nič drugega kakor sovražnikova past.

Zato hitro poglejmo profil užaljene osebe.

1). Užaljena oseba je nekdo, ki je upravičen, ki čuti, da ji nekaj dolgujejo, ceni to, kar ima v sebi, in čuti, da je trdo delala in si zasluži povišanje, (dobro obravnavo).. Resnica je, da so menili, da si zaslužijo nekaj, do česar niso upravičeni. Ljudje s pravicami menijo, da je to njihova dolžnost, in odgovornost, čeprav to ni tako, zato je problem upravičenosti v tem, da je to res koren, in to je tisto, kar spodbuja ponos, ta pa spodbuja zamere.

Užaljeni so vedno upravičeni ljudje, ki nimajo strežnega srca, nimajo poznanega načina življenja križane miselnosti, kjer živimo za Jezusa in nosimo svoj križ. So zelo upravičeni ljudje.

2). Druga značilnost užaljene osebe je seveda ponos. Ponosni ljudje so odvisni od sebe, namesto od Boga. Ko se jim zgodi kaj, zaradi česar so prizadeti, nam ne dovolijo videti celotne slike. Saj veste, da se satan ni boril s pornografijo. (plevelom) ali drugimi moralnimi grehi, ampak njegov greh je bil ponos in zaradi tega ponosa je padel. Prelepi nadangel je postal hudobni hudič, in prav to počne ponos. Za to so potrebni nadarjeni ljudje. To jih naredi zoprne, zmeša jih, odkrito jih razjezi, kot res slabe ljudi. Zakaj?

Ker je ponos res korenina zamere.

3) Profil užaljene osebe je nepravičnosti. Ljudje z užaljenostjo pogosto mislijo, da so cerkveni voditelji z njimi ravnali nepošteno. Pogosta pritožba, ki jo slišimo je ta: »Ne cenijo mojega daru, ne cenijo mojega maziljenja, ne prepoznajo me.«

Ljudje se poškodujejo in se naberejo zamere in zagrenjenosti, ko jih ne uporabljajo v cerkvi. Kar ljudje ne prepoznajo je, da si človek v primerno dobro strukturirani cerkvi, bolj želi, da bi ga uporabili, in cenili. Ne zavedajo se, da ko si v večji cerkvi, je pogosto zelo težko opaziti vsakega posameznika. Zato ne hodimo v cerkev, da bi nas prepoznali, ampak gremo v cerkev služit.

Ne hodimo v cerkev po aplavz. V cerkev hodimo, da bi slavili Jezusa, in služili drug drugemu. Kot duhovnik nisem v cerkvi, da bi tam nahranil svoj ego, da bi tam izgradil svoj ego. V cerkvi sem, da bi lahko gradil Božje Kraljestvo, in včasih, če nas ne obravnavajo s spoštovanjem, zaradi katerega čutimo, da ga potrebujemo, smo to opustili, ker nismo tam iz tega razloga, Zato je zelo pomembno razumeti, če ste užaljeni in se vam nenehno zdi, da to ni pošteno, ker se vaše maziljenje ne prepozna, veste, da to pomeni, ne biti počaščen, cenjen.

Prosim, da razumete, da cerkev ne obstaja v čast vaši maziljenosti, ampak v čast Jezusu Kristusu in vaša maziljenost obstaja v čast Njegovega kraljestva. Zato se postavlja vprašanje ali se skozi tebe gradi Jezusovo kraljestvo?

Da, vendar me ne prepoznajo. Ali častijo Jezusa?

Ti nisi umrl na križu. Niti jaz nisem. Dokler se slavi Jezusa, Kraljestvo napreduje. Potem bi moral biti vesel, da lahko igraš majhno vlogo pri napredovanju tega Kraljestva. Cerkve bi lahko izboljšale prepoznavanje drugih ljudi, toda prav tako se ne smemo preveč razburjati, da bi imeli občutek, da gre za nas. Cerkev ne obstaja, da bi rasla z vašim darom, ampak vaš dar obstaja, da bi raslo Božje kraljestvo. Vaš dar obstaja v Njegovo slavo. Zato ga potrebujemo, da bi se izvlekli iz tega ponosa, in iz te arogance in iz mišljenja, da ni pošteno, ker ne gre za to, kako se ljudje obnašajo do tebe, ampak gre za dar, ki ti ga je Bog dal. In to sem opazil v svojem življenju včasih, bolj kot ljudje nepravično ravnajo z mano, več milosti bo Bog dal v moje življenje, ČE BOM PRAVILNO RAVNAL S TO NEPRAVIČNOSTJO. Če ne bom imel zamere in zagrenjenosti, in začel zahtevati stvari od ljudi, ter postal samozadosten, zlahka užaljen in razvajen, ampak jaz preprosto postanem služabnik. Bog mu pusti naklonjenost.

4). Zahteva spoštovanje. Svet nas je naučil, zahtevati spoštovanje. Sveto pismo pa nas uči, ponižati se. Spoštovanje ni nekaj, kar zahtevate. To je nekaj, kar vam je dano. Spoštovanje je nekaj, kar lahko posejete v drugo osebo, vendar ne hodite naokoli in to zahtevate od drugih ljudi. Zato je zelo pomembno, da živimo v skromnosti, in prisvojimo Jezusov lik, On je prišel služiti.

Jezus ni rekel, da ga moramo spoštovati. Jezus ni zahteval spoštovanje od svojih učencev. V treh letih in pol je dobil zelo malo spoštovanja od njih, od farizejev in množic, a je vseeno služil, celo pri zadnji večerji. On bi se opasal, ter umil noge svojim učencem. To je res lik vodstva. To je tisto, kar bi moralo biti v cerkvi.

Vsi imamo srčkano idejo: »Jezus, naredi me za služabnika.« Dokler nas ne začnejo obravnavati in potem jokamo in se pritožujemo, odidemo iz cerkve, zamenjamo pastorja, kritizirate vse, ogovarjate vse, toda v resnici, če se zares poglobimo, je to zato, ker nas vodi ego. Saj veste, da je vaš ego, kot nohti. Vaše nohte je potrebno nenehno obrezovati, toda, ko si obrežete nohte, si ne prirežete še prstov.

Zato je vaša vrednost v Jezusu, vendar obstaja ta ego, ki velikokrat raste na naši identiteti v Jezusu Kristusu, in to je potrebno redno obrezovati. In včasih pride do situacij, ko ne dobimo spoštovanja, ki nam ga dolgujejo, ne dobimo priznanja; »Hvala«, in to je trenutek, ko Gospod poškoduje naš ponos. Ko Gospod uporablja te situacije, da obreže naš ego, da vsa umazanija ne bo prišla pod ta ego, in da bomo lahko hodili v čistosti, in ohranili ponižno srce, za katerega nas je Gospod poklical, da ga imamo.

5). Nadzor. Užaljeni ljudje želijo nadzorovati situacijo, in velikokrat veste, kdaj imate nadzor in poskušate priti na svoj račun. To kar se začne dogajati je, da bo vedno povzročilo prizadetost. Zato vas želim voditi, če želite premagati zamere, vas želim iskreno spodbuditi z zelo, zelo praktičnimi koraki.

1). Jezus je svojim učencem rekel, potem, ko mu je Peter rekel, da ne sme umreti: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« Marko 8:33. In Jezus pravi to, najprej želja: ČE KDO HOČE MENI SLUŽITI, NAJ HODI ZA MENOJ, IN KJER SEM JAZ, TAM BO TUDI MOJ SLUŽABNIK. ČE KDO MENI SLUŽI, GA BO POČASTIL OČE.« (Janez 12:26).

To se mi zdi zanimivo, ne pravi: »Kdor hoče, da bi mu sledili ljudje, kdor hoče biti priznan, kdor hoče biti priljubljen, kdor želi biti znan, kdor želi biti povabljen in biti govornik vsepovsod, kdor hoče, da ga vsi prepoznajo . . .«

Ne, On pravi: »Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj . . .«

Zato si iskreno postavite vprašanje, ali želite slediti Jezusu, ali želite imeti privržence? To je dobro vprašanje. Ali želite slediti Jezusu, ali imeti privržence?

Jezus pravi, naj sledimo Njega.

Velikokrat se zgodi, da se ozremo nazaj, da vidimo, kdo nam sledi, kako ravna z nami, kdo hodi poleg nas, kako govorijo o nas.

Mislim, da se mi je danes zjutraj očitno zgodila situacija; saj poznate neko osebo v naši cerkvi; res se mi je zdelo, kot da je spodkopal mojo avtoriteto, in nekatere stvari, ki sem jih počel, in nekako neprijazno, me je stisnili. Veste, pred nekaj dnevi, ali če sem iskren, včeraj, in tako sem šel danes k molitvi, in veste, da sem to nekako prinesel pred Gospoda in rekel: »Gospod, ne vem, nebi smel, moti me, da je ta oseba, za katero veš, kaj mi je rekel, padla pod kožo in resnično sem čutil, da me je Gospod izzval skozi ta stih, Janez 12:26. Torej, ali mi želiš slediti, ali še vedno gledaš, ali ti sledijo.

Kot da mi je postavil vprašanje: »Kaj ti želiš?«

2). Odreči se moramo samim sebi.

Jezus pravi: »Če mi želiš slediti? . . .«

Kako se torej spoprijeti z užaljenostjo? Tako da je vaša želja, da sledite Jezusu večja, kakor želja po tem, da imaš privržence in da ugajaš ljudem. Če zanikate, da ne razvijate sebe, da ne razvajate sebe, ampak zanikate sebe.

Primer za to je Jezus, ki ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi služil. Napihnjena samopodoba, poškodovan ponos in ranjen ego, moramo položiti pred oltar.

Zanikajte sebe, ne razvajajte se in ne pričakujte, da vas bodo ljudje častili, ampak to položite pred oltar in zanikajte samega sebe.

3). Discipliniranje pri nošenju svojega križa. Jezus pravi, naj se odrečemo sami sebi in nato vzemimo svoj križ in hodimo za Njim.

Vaš križ so stiske, ki bodo nastale, če boste sledili Jezusu in izpolnili svoj klic. Z drugimi besedami, Jezus želi, da si želimo hoditi za Njim, da si želimo odreči samim sebi, nato pa pravi, naj vzamemo svoj križ. To ne pomeni, da se naučite prenašati nekatere stiske, ampak da se naučite razviti debelo kožo. Mnogi kristjani imajo zelo tanko kožo. Težav ne prenašajo, v stiskah se zdrobijo. Gospod pa želi, da nosimo svoj križ in gremo za Njim. Težave, ki jih imamo v našem krščanskem življenju, teh stisk ne odpravijo. Poberemo se in sledimo Jezusu naprej. On sam nam pomaga nositi naš križ.

4) Predanost

Iskreno usmerite pogled nazaj na Jezusa. Jezus pravi Petru: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« Satan hoče preusmeriti naš pogled na ljudi. Kaj so ljudje mislili, kaj so rekli, kaj so naredili, in padate v past užaljenosti.

5). Naslednja stvar, da se spopadete s koreninami, kajti lahko ni samo užaljenost, ampak že kaj več, demonska utrdba, saj ste neprestano užaljena oseba.

Želim ti razkriti od kod to prihaja. To je povezano s tvojimi starši. Kako ste bili namreč prvič maltretirani, morda je prišlo do zlorabe, prosite Gospoda, naj razkrije korenine in odpre vrata, kamor je prišel demon užaljenosti.

6). In zadnja stvar, ki me pripelje je, da boste morda morali biti osvobojeni, ker užaljenost velikokrat ni le past, ampak, ko jo spustite vase in jo gojite, ter dovolite, da ona postane vaše razmišljanje, lahko dejansko postane kamnito ohišje, in odpre vrata dejanskemu demonu užaljenosti, da ste tudi, če se pokesate, pomirite s temi ljudmi, lahko spet užaljeni. In ljudem je všeč, da jih je potrebno osvoboditi in razbiti te trdnjave, da bodo lahko hodili v svobodi.

In tudi če bodo naleteli na prekrške, ne bodo užaljeni in ne bodo povzročali užaljenost pri drugih, in da bodo zreli v Gospodu, in da se ne ujamejo spet v te hudičeve pasti.

Demonski napad je past, užaljenost je vaba satana da vstopiš v življenje, ki ga veže hudič in on te želi ujeti v to.

Če si užaljen ali prizadet, prosi Boga, da razkrije korenine, da se odrečeš sebi, da občutke postaviš pod križ in da slediš Jezusu bolj kakor ljudem.

Sledimo protokolu, ki nam ga je dal Jezus in Jezus vas bo blagoslovil.