Vlad Savchuk - UŽALJENOST - ZAMERA

 

U Ž A L J E N O S T – Z A M E R A

Vlad Savchuk

Želim vam govoriti o najpomembnejši stvari, ki jo lahko slišite kot kristjan.

Če želite še naprej rasti v Jezusu Kristusu, in to je vprašanje zamere, je nekdo rekel, da obstajata dve vrsti užaljenih ljudi. Obstajajo tisti, ki so maltretirani, in drugi, tisti, ki mislijo, da z njimi ne ravnajo dobro, v resnici pa ni tako.

Najpogosteje uporabljena beseda za prekršek, se nahaja v Mateju 18:7, in je beseda škandal, kar pravzaprav pomeni, da je to sprožilec pasti, na katero je postavljena vaba, in ko se žival dotakne sprožilca, da bi pojedla vabo, se past zapre in žival je ujeta.

Ko se to uporablja v Svetopisemskem kontekstu, preprosto pomeni scandalon, pomeni vabljivo ravnanje, ki bo dozdevno osebo uničilo.

Brat Vlad je predstavil dve pasti. Eno v neaktivnem in eno v aktivnem stanju. Ko so se učili kako past nastaviti, se je sprožila ob nepravem času in to je bilo zelo boleče. In pokazal je, kaj se zgodi, ko se past sproži, ko se dotakne sprožilca. Tako se to začne. Samo zaskoči se.

Prekršek je past, demonska past. Morda se počutimo užaljeni, morda nam tudi okoliščine to potrjujejo, lahko obstajajo celo drugi verniki, ki lahko potrdijo, da imate pravico do takšnega počutja, vendar morate razumeti, kaj se dogaja na duhovnem področju. Za nam vidnim svetom je duhovni svet, in sile teme, ki z zamerljivostjo vabijo v značaj in navade, ki niso v skladu z Božjo Besedo. Zanimivo je, ko je Jezus rekel Petru, ko mu je ta rekel, da ne sme umreti, iti na križ, se je Jezus obrnil k Petru in rekel: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« (Marko 8:33; Matej 16:23).

Satan bo užaljenost, prizadetost, ranjenost, uporabil proti vam.

Pri prekrških se moramo spomniti treh stvari:

1). Prekrškom se ne moremo izogniti.

Luka 17:1: In rekel je svojim učencem: »Ni mogoče, da bi pohujšanja ne prišla, toda gorje tistemu, po katerem pridejo!«

Razlogi za užaljenost bodo vedno prisotni.

2). Druga stvar, ki si jo moramo zapomniti glede prekrškov je, da se lahko izognemo povzročanju prekrškov, medtem, ko se jim ne moremo izogniti. Sposobni smo prenehati povzročati prekrške drugim ljudem, kar pomeni, da lahko preprečimo, da bi bili ljudje užaljeni, ker smo jih užalili, jim lahko pomagamo, da to preprečijo (prekršek), vendar se ne moremo ustaviti pred tem, da se nam ali nekomu, ki ga poznate, naredi nekaj, kar počnemo, da ima razlog za užaljenost.

3). Tretja stvar pa je, iskreno, da lahko vaše duhovno življenje in služenje segata le do vaše sposobnosti, premagovanja zamere. Jezus pravi: »Blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.« (Matej 11:6).

V Jezusovem času je bilo mnogo ljudi, ki so navkljub čudežem in znamenjem, ki jih je delal, njega zapustili. Nekateri so bili verjetno v širšem krogu Njegovih učencev, ki so v moči Svetega Duha izganjali demone, toda, ko je rekel določene stvari, so bili užaljeni. Zato je veliko ljudi opustilo službo. Toliko ljudi odide iz cerkve, toliko ljudi ne raste duhovno, nekateri pa so zaradi tega ujeti v demonski vpliv.

Pasti zamere lahko opravičijo naša čustva, lahko opravičijo naše prepričanje, kako so nas vsi ljudje zlorabljali, v resnici pa za vsem tem stoji demonska past, v katero ste padli zaradi občutkov samopomilovanja. Ti občutki ponosa niso nič drugega kakor sovražnikova past.

Zato hitro poglejmo profil užaljene osebe.

1). Užaljena oseba je nekdo, ki je upravičen, ki čuti, da ji nekaj dolgujejo, ceni to, kar ima v sebi, in čuti, da je trdo delala in si zasluži povišanje, (dobro obravnavo).. Resnica je, da so menili, da si zaslužijo nekaj, do česar niso upravičeni. Ljudje s pravicami menijo, da je to njihova dolžnost, in odgovornost, čeprav to ni tako, zato je problem upravičenosti v tem, da je to res koren, in to je tisto, kar spodbuja ponos, ta pa spodbuja zamere.

Užaljeni so vedno upravičeni ljudje, ki nimajo strežnega srca, nimajo poznanega načina življenja križane miselnosti, kjer živimo za Jezusa in nosimo svoj križ. So zelo upravičeni ljudje.

2). Druga značilnost užaljene osebe je seveda ponos. Ponosni ljudje so odvisni od sebe, namesto od Boga. Ko se jim zgodi kaj, zaradi česar so prizadeti, nam ne dovolijo videti celotne slike. Saj veste, da se satan ni boril s pornografijo. (plevelom) ali drugimi moralnimi grehi, ampak njegov greh je bil ponos in zaradi tega ponosa je padel. Prelepi nadangel je postal hudobni hudič, in prav to počne ponos. Za to so potrebni nadarjeni ljudje. To jih naredi zoprne, zmeša jih, odkrito jih razjezi, kot res slabe ljudi. Zakaj?

Ker je ponos res korenina zamere.

3) Profil užaljene osebe je nepravičnosti. Ljudje z užaljenostjo pogosto mislijo, da so cerkveni voditelji z njimi ravnali nepošteno. Pogosta pritožba, ki jo slišimo je ta: »Ne cenijo mojega daru, ne cenijo mojega maziljenja, ne prepoznajo me.«

Ljudje se poškodujejo in se naberejo zamere in zagrenjenosti, ko jih ne uporabljajo v cerkvi. Kar ljudje ne prepoznajo je, da si človek v primerno dobro strukturirani cerkvi, bolj želi, da bi ga uporabili, in cenili. Ne zavedajo se, da ko si v večji cerkvi, je pogosto zelo težko opaziti vsakega posameznika. Zato ne hodimo v cerkev, da bi nas prepoznali, ampak gremo v cerkev služit.

Ne hodimo v cerkev po aplavz. V cerkev hodimo, da bi slavili Jezusa, in služili drug drugemu. Kot duhovnik nisem v cerkvi, da bi tam nahranil svoj ego, da bi tam izgradil svoj ego. V cerkvi sem, da bi lahko gradil Božje Kraljestvo, in včasih, če nas ne obravnavajo s spoštovanjem, zaradi katerega čutimo, da ga potrebujemo, smo to opustili, ker nismo tam iz tega razloga, Zato je zelo pomembno razumeti, če ste užaljeni in se vam nenehno zdi, da to ni pošteno, ker se vaše maziljenje ne prepozna, veste, da to pomeni, ne biti počaščen, cenjen.

Prosim, da razumete, da cerkev ne obstaja v čast vaši maziljenosti, ampak v čast Jezusu Kristusu in vaša maziljenost obstaja v čast Njegovega kraljestva. Zato se postavlja vprašanje ali se skozi tebe gradi Jezusovo kraljestvo?

Da, vendar me ne prepoznajo. Ali častijo Jezusa?

Ti nisi umrl na križu. Niti jaz nisem. Dokler se slavi Jezusa, Kraljestvo napreduje. Potem bi moral biti vesel, da lahko igraš majhno vlogo pri napredovanju tega Kraljestva. Cerkve bi lahko izboljšale prepoznavanje drugih ljudi, toda prav tako se ne smemo preveč razburjati, da bi imeli občutek, da gre za nas. Cerkev ne obstaja, da bi rasla z vašim darom, ampak vaš dar obstaja, da bi raslo Božje kraljestvo. Vaš dar obstaja v Njegovo slavo. Zato ga potrebujemo, da bi se izvlekli iz tega ponosa, in iz te arogance in iz mišljenja, da ni pošteno, ker ne gre za to, kako se ljudje obnašajo do tebe, ampak gre za dar, ki ti ga je Bog dal. In to sem opazil v svojem življenju včasih, bolj kot ljudje nepravično ravnajo z mano, več milosti bo Bog dal v moje življenje, ČE BOM PRAVILNO RAVNAL S TO NEPRAVIČNOSTJO. Če ne bom imel zamere in zagrenjenosti, in začel zahtevati stvari od ljudi, ter postal samozadosten, zlahka užaljen in razvajen, ampak jaz preprosto postanem služabnik. Bog mu pusti naklonjenost.

4). Zahteva spoštovanje. Svet nas je naučil, zahtevati spoštovanje. Sveto pismo pa nas uči, ponižati se. Spoštovanje ni nekaj, kar zahtevate. To je nekaj, kar vam je dano. Spoštovanje je nekaj, kar lahko posejete v drugo osebo, vendar ne hodite naokoli in to zahtevate od drugih ljudi. Zato je zelo pomembno, da živimo v skromnosti, in prisvojimo Jezusov lik, On je prišel služiti.

Jezus ni rekel, da ga moramo spoštovati. Jezus ni zahteval spoštovanje od svojih učencev. V treh letih in pol je dobil zelo malo spoštovanja od njih, od farizejev in množic, a je vseeno služil, celo pri zadnji večerji. On bi se opasal, ter umil noge svojim učencem. To je res lik vodstva. To je tisto, kar bi moralo biti v cerkvi.

Vsi imamo srčkano idejo: »Jezus, naredi me za služabnika.« Dokler nas ne začnejo obravnavati in potem jokamo in se pritožujemo, odidemo iz cerkve, zamenjamo pastorja, kritizirate vse, ogovarjate vse, toda v resnici, če se zares poglobimo, je to zato, ker nas vodi ego. Saj veste, da je vaš ego, kot nohti. Vaše nohte je potrebno nenehno obrezovati, toda, ko si obrežete nohte, si ne prirežete še prstov.

Zato je vaša vrednost v Jezusu, vendar obstaja ta ego, ki velikokrat raste na naši identiteti v Jezusu Kristusu, in to je potrebno redno obrezovati. In včasih pride do situacij, ko ne dobimo spoštovanja, ki nam ga dolgujejo, ne dobimo priznanja; »Hvala«, in to je trenutek, ko Gospod poškoduje naš ponos. Ko Gospod uporablja te situacije, da obreže naš ego, da vsa umazanija ne bo prišla pod ta ego, in da bomo lahko hodili v čistosti, in ohranili ponižno srce, za katerega nas je Gospod poklical, da ga imamo.

5). Nadzor. Užaljeni ljudje želijo nadzorovati situacijo, in velikokrat veste, kdaj imate nadzor in poskušate priti na svoj račun. To kar se začne dogajati je, da bo vedno povzročilo prizadetost. Zato vas želim voditi, če želite premagati zamere, vas želim iskreno spodbuditi z zelo, zelo praktičnimi koraki.

1). Jezus je svojim učencem rekel, potem, ko mu je Peter rekel, da ne sme umreti: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« Marko 8:33. In Jezus pravi to, najprej želja: ČE KDO HOČE MENI SLUŽITI, NAJ HODI ZA MENOJ, IN KJER SEM JAZ, TAM BO TUDI MOJ SLUŽABNIK. ČE KDO MENI SLUŽI, GA BO POČASTIL OČE.« (Janez 12:26).

To se mi zdi zanimivo, ne pravi: »Kdor hoče, da bi mu sledili ljudje, kdor hoče biti priznan, kdor hoče biti priljubljen, kdor želi biti znan, kdor želi biti povabljen in biti govornik vsepovsod, kdor hoče, da ga vsi prepoznajo . . .«

Ne, On pravi: »Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj . . .«

Zato si iskreno postavite vprašanje, ali želite slediti Jezusu, ali želite imeti privržence? To je dobro vprašanje. Ali želite slediti Jezusu, ali imeti privržence?

Jezus pravi, naj sledimo Njega.

Velikokrat se zgodi, da se ozremo nazaj, da vidimo, kdo nam sledi, kako ravna z nami, kdo hodi poleg nas, kako govorijo o nas.

Mislim, da se mi je danes zjutraj očitno zgodila situacija; saj poznate neko osebo v naši cerkvi; res se mi je zdelo, kot da je spodkopal mojo avtoriteto, in nekatere stvari, ki sem jih počel, in nekako neprijazno, me je stisnili. Veste, pred nekaj dnevi, ali če sem iskren, včeraj, in tako sem šel danes k molitvi, in veste, da sem to nekako prinesel pred Gospoda in rekel: »Gospod, ne vem, nebi smel, moti me, da je ta oseba, za katero veš, kaj mi je rekel, padla pod kožo in resnično sem čutil, da me je Gospod izzval skozi ta stih, Janez 12:26. Torej, ali mi želiš slediti, ali še vedno gledaš, ali ti sledijo.

Kot da mi je postavil vprašanje: »Kaj ti želiš?«

2). Odreči se moramo samim sebi.

Jezus pravi: »Če mi želiš slediti? . . .«

Kako se torej spoprijeti z užaljenostjo? Tako da je vaša želja, da sledite Jezusu večja, kakor želja po tem, da imaš privržence in da ugajaš ljudem. Če zanikate, da ne razvijate sebe, da ne razvajate sebe, ampak zanikate sebe.

Primer za to je Jezus, ki ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi služil. Napihnjena samopodoba, poškodovan ponos in ranjen ego, moramo položiti pred oltar.

Zanikajte sebe, ne razvajajte se in ne pričakujte, da vas bodo ljudje častili, ampak to položite pred oltar in zanikajte samega sebe.

3). Discipliniranje pri nošenju svojega križa. Jezus pravi, naj se odrečemo sami sebi in nato vzemimo svoj križ in hodimo za Njim.

Vaš križ so stiske, ki bodo nastale, če boste sledili Jezusu in izpolnili svoj klic. Z drugimi besedami, Jezus želi, da si želimo hoditi za Njim, da si želimo odreči samim sebi, nato pa pravi, naj vzamemo svoj križ. To ne pomeni, da se naučite prenašati nekatere stiske, ampak da se naučite razviti debelo kožo. Mnogi kristjani imajo zelo tanko kožo. Težav ne prenašajo, v stiskah se zdrobijo. Gospod pa želi, da nosimo svoj križ in gremo za Njim. Težave, ki jih imamo v našem krščanskem življenju, teh stisk ne odpravijo. Poberemo se in sledimo Jezusu naprej. On sam nam pomaga nositi naš križ.

4) Predanost

Iskreno usmerite pogled nazaj na Jezusa. Jezus pravi Petru: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« Satan hoče preusmeriti naš pogled na ljudi. Kaj so ljudje mislili, kaj so rekli, kaj so naredili, in padate v past užaljenosti.

5). Naslednja stvar, da se spopadete s koreninami, kajti lahko ni samo užaljenost, ampak že kaj več, demonska utrdba, saj ste neprestano užaljena oseba.

Želim ti razkriti od kod to prihaja. To je povezano s tvojimi starši. Kako ste bili namreč prvič maltretirani, morda je prišlo do zlorabe, prosite Gospoda, naj razkrije korenine in odpre vrata, kamor je prišel demon užaljenosti.

6). In zadnja stvar, ki me pripelje je, da boste morda morali biti osvobojeni, ker užaljenost velikokrat ni le past, ampak, ko jo spustite vase in jo gojite, ter dovolite, da ona postane vaše razmišljanje, lahko dejansko postane kamnito ohišje, in odpre vrata dejanskemu demonu užaljenosti, da ste tudi, če se pokesate, pomirite s temi ljudmi, lahko spet užaljeni. In ljudem je všeč, da jih je potrebno osvoboditi in razbiti te trdnjave, da bodo lahko hodili v svobodi.

In tudi če bodo naleteli na prekrške, ne bodo užaljeni in ne bodo povzročali užaljenost pri drugih, in da bodo zreli v Gospodu, in da se ne ujamejo spet v te hudičeve pasti.

Demonski napad je past, užaljenost je vaba satana da vstopiš v življenje, ki ga veže hudič in on te želi ujeti v to.

Če si užaljen ali prizadet, prosi Boga, da razkrije korenine, da se odrečeš sebi, da občutke postaviš pod križ in da slediš Jezusu bolj kakor ljudem.

Sledimo protokolu, ki nam ga je dal Jezus in Jezus vas bo blagoslovil.