Sveto pismo - SVETOPISEMSKI STIHI IZPISANI IZ POUČEVANJ ZA OZDRAVLJENJE

 

SVETOPISEMSKI STIHI 

IZPISANI IZ POUČEVANJ ZA OZDRAVLJENJE

 

Nebo in zemljo kličem danes za pričo proti vam: predložil sem ti življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Izberi torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod. 5 Mojzesova 30:19

Vpili so, in Gospod je uslišal, iz vseh njihovih stisk jih je rešil. Blizu je Gospod tistim, ki so skrušenega srca, in tiste, ki so potrtega duha, rešuje. Veliko nesreč zadene pravičnega, a iz vseh ga Gospod rešuje. Psalm 34:18-20

Zakaj kakor je nebo visoko nad zemljo, je njegova dobrota silna nad tistimi, ki se ga bojijo. KAKOR JE VZHOD ODDALJEN OD ZAHODA, ODDALJUJE OD NAS NAŠA HUDODELSTVA. (Kaj pa mi hudodelstva naših sovražnikov?) Psalm 103:11-12

Veselo srce podarja zdravje, potrt duh pa suši kosti. Pregovori 17:22

Kakor vrabec, ki leta, kakor lastovka, ki se spreletava, TAKO KLETEV BREZ RAZLOGA NIKDAR NE DOSPE. Pregovori 26:2

Kajti moje misli niso vaše misli in vaše poti niso moje poti, govori Gospod. Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo, tako visoko so moje poti nad vašimi potmi in moje misli nad vašimi mislimi. Izaija 55:8-9

»Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.« Matej 5:43-48

Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: LJUBI SVOJEGA BLIŽNJEGA KAKOR SAMEGA SEBE. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.« Matej 22:37-40

GLEJTE, DAL SEM VAM OBLAST STOPATI NA KAČE IN ŠKORPIJONE TER NA VSAKRŠNO SOVRAŽNIKOVO MOČ. IN NIČ VAM NE BO ŠKODOVALO. (Pod kače in škorpijone so mišljene sile teme – hudič in demoni). Luka 10:19

Jezus je govoril: »OČE, ODPÚSTI JIM, SAJ NE VEDO, KAJ DELAJO.« Luka 23:34a

Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. JAZ SEM PRIŠEL, DA BI IMELI ŽIVLJENJE IN GA IMELI V OBILJU. Janez 10:10

Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta. Od zdaj ga poznate in videli ste ga.« Filip mu je rekel: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.« Jezus mu je dejal: »Filip, toliko časa sem med vami in me nisi spoznal? KDOR JE VIDEL MENE, JE VIDEL OČETA. Kako moreš ti reči: ›Pokaži nam Očeta.‹ Janez 14.7-9

Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, KAJTI BREZ MENE NE MORETE STORITI NIČESAR. Janez 15:5

Videli so Petrovo in Janezovo pogumno odkritost; opazili so, DA STA PREPROSTA ČLOVEKA IN BREZ IZOBRAZBE. ČUDILI SO SE IN SO SPOZNALI, DA STA SE DRUŽILA Z JEZUSOM. Apostolska dela 4:13

Ko ju niso našli, so Jazona in nekaj bratov odvlekli pred mestne načelnike in kričali: »TI LJUDJE, KI SVET POSTAVLJAJO NA GLAVO, so zdaj prišli tudi k nam. Apostolska dela 17:6

Ali ne veste: če se izročite komu kot sužnji, da bi mu bili pokorni, ste pač sužnji tistega, ki se mu pokoravate; BODISI GREHA, KI PELJE V SMRT, BODISI POKORŠČINE, KI PELJE V PRAVIČNOST. Rimljanom 6:16

Saj ne razumem niti tega, kar delam: NE DELAM NAMREČ TEGA, KAR HOČEM, TEMVEČ POČENJAM TO, KAR SOVRAŽIM. Če pa počenjam to, česar nočem, priznavam, da je postava dobra. POTEMTAKEM TEGA NE POČENJAM VEČ JAZ, AMPAK GREH, KI PREBIVA V MENI. Vem namreč, da v meni, hočem reči v mojem mesu, ni nič dobrega; kajti dobro hoteti je sicer v moji môči, dobro delati pa ni. NE DELAM NAMREČ DOBREGA, KI GA HOČEM, MARVEČ DELAM ZLO, KI GA NOČEM. ČE PA DELAM TO, ČESAR NOČEM, TEGA NE POČENJAM VEČ JAZ, AMPAK GREH, KI PREBIVA V MENI. (Če so v vas demonske sile vas napeljujejo v to, kar ni prav v Gospodovih očeh. Dajejo vam čustva in občutke zaradi katerih reagirate na način, ki ni v skladu z Božjo Besedo ampak z deli teme). Rimljanom 7:15-20

Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar NAS NE BO MOGLA LOČITI OD BOŽJE LJUBEZNI V KRISTUSU JEZUSU, NAŠEM GOSPODU. Rimljanom 8:38-39

Ljubezen je POTRPEŽLJIVA, DOBROTLJIVA JE LJUBEZEN, NI NEVOŠČLJIVA, LJUBEZEN SE NE PONAŠA, SE NE NAPIHUJE, NI BREZOBZIRNA, NE IŠČE SVOJEGA, NE DA SE RAZDRAŽITI, NE MISLI HUDEGA. NE VESELI SE KRIVICE, VESELI PA SE RESNICE. VSE PRENAŠA, VSE VERUJE, VSE UPA, VSE PRESTANE. LJUBEZEN NIKOLI NE MINE. 1 Korinčanom 13:4-8

GOSPOD JE NAMREČ DUH, KJER PA JE GOSPODOV DUH, TAM JE SVOBODA. Vsi mi, ki z odgrnjenim obrazom motrimo Gospodovo veličastvo – kakor bi odsevalo v ogledalu –, se spreminjamo v isto podobo, iz veličastva v veličastvo, prav kakor od Gospoda, Duha. 2 Korinčanom 3:17-18

RES ŽIVIMO V MESU, A SE NE BOJUJEMO V SKLADU Z MESOM. OROŽJE NAŠEGA BOJEVANJA NI MESENO, AMPAK IMA V BOGU MOČ, DA PODIRA TRDNJAVE. Podiramo razmisleke in vsakršno visokost, ki se dviga proti spoznanju Boga, IN VSAKO MISEL (SOVRAŽNIKA) PODVRŽEMO POSLUŠNOSTI KRISTUSU. Pripravljeni smo kaznovati vsako neposlušnost, ko se bo vaša poslušnost dopolnila. 2 Korinčanom 10:3-6

SAD DUHA PA JE: LJUBEZEN, VESELJE, MIR, POTRPEŽLJIVOST, BLÁGOST, DOBROTLJIVOST, ZVESTOBA, KROTKOST, SAMOOBVLADANJE. Zoper te stvari ni postave. Galačanom 5:22-23

KAJTI NAŠ BOJ SE NE BIJE PROTI KRVI IN MESU, (proti ljudem), AMPAK PROTI VLADARSTVOM, PROTI OBLASTEM, PROTI SVETOVNIM GOSPODOVALCEM TE MRAČNOSTI, PROTI ZLOHOTNIM DUHOVNIM SILAM V NEBEŠKIH PODROČJIH. (Proti hudiču in demonom). Efežanom 6:12

ZATO SEZITE PO VSEJ BOŽJI BOJNI OPREMI, tako da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, vse premagati in obstati. Stojte torej prepasani okoli ledij Z RESNICO, oblečeni v OKLEP PRAVIČNOSTI in Z NOGAMI, OBUTIMI V PRIPRAVLJENOST ZA OZNANJEVANJE EVANGELIJA MIRU. Predvsem pa VZEMITE ŠČIT VERE; z njim boste mogli POGASITI VSE OGNJENE PUŠČICE HUDEGA. Vzemite tudi ČELADO ODREŠENJA IN MEČ DUHA, KAR JE BOŽJA BESEDA. Ob vsaki priložnosti molíte v Duhu (V tujih jezikih Apd 2:4) z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen bedite z vso vztrajnostjo in molíte za vse svete. Efežanom 6:13-18

Ne mislim, bratje, da sem to dosegel. Eno pa: POZABLJAM, KAR JE ZA MENOJ, in se iztegujem proti temu, kar je pred menoj, TER TEČEM PROTI CILJU PO NAGRADO, H KATERI NAS OD ZGORAJ KLIČE BOG V KRISTUSU JEZUSU. Filipljanom 3:13-14

SAM BOG MIRU NAJ VAS POSVETI, DA BOSTE POPOLNI. IN VSE, KAR JE VAŠEGA, DUH, DUŠA IN TELO, NAJ BO OHRANJENO NEOPOREČNO, DOKLER NE PRIDE NAŠ GOSPOD JEZUS KRISTUS. On, ki vas kliče, je zvest in bo to izpolnil. 1 Tesaloničanom 5:23-24

GOSPODOV SLUŽABNIK SE NE SME PREPIRATI, TEMVEČ MORA BITI DO VSEH BLAG, zmožen za poučevanje IN POTRPEŽLJIV. S KROTKOSTJO MORA VZGAJATI NASPROTNIKE, DA JIM MORDA BOG LE NAKLONI, DA SE BODO SKESALI IN SPOZNALI RESNICO, se spet streznili in rešili iz zanke hudiča. Ta jih je namreč ujel, da bi v njih uresničeval svojo voljo. 2 Timotej 2:24-26a

Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca. NI JE NAMREČ STVARI, KI BI BILA NEVIDNA PRED NJIM. PRED NJEGOVIMI OČMI JE VSE RAZGALJENO IN ODKRITO. NJEMU BOMO DAJALI ODGOVOR. Hebrejcem 4:12-13

Trdno se torej držimo veroizpovedi, (Vere v Jezusa, ne v denominacijo - Janez 3:16), ker imamo veličastnega vélikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, JEZUSA, BOŽJEGA SINA. Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, marveč takega, KI JE KAKOR MI PREIZKUŠAN V VSEM, VENDAR BREZ GREHA. BLIŽAJMO SE TOREJ Z ZAUPNOSTJO PRESTOLU MILOSTI, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala. Hebrejcem 4:14-16

Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, saj spoznavate, DA PREIZKUŠENOST VAŠE VERE USTVARJA STANOVITNOST. Za stanovitnost pa naj bo značilno popolno delo, da boste popolni in celoviti in vam ne bo ničesar manjkalo. Jakob 1:2-4

PODVRZITE SE TOREJ BOGU, HUDIČU PA SE UPRITE IN BO OD VAS POBEGNIL. Jakob 4:7

VSO SVOJO SKRB VRZITE NANJ, SAJ ON SKRBI ZA VAS. 1 Petrovo pismo 5:7

Prav zato prispevajte vso vnemo IN TAKO DODAJTE VAŠI VERI KREPOST, KREPOSTI SPOZNANJE, SPOZNANJU SAMOOBVLADANJE, SAMO- OBVLADANJU STANOVITNOST, STANOVITNOSTI PRAVO POBOŽNOST, PRAVI POBOŽNOSTI BRATOLJUBJE, BRATOLJUBJU LJUBEZEN. Če imate te kreposti in so vedno večje, VAS NE BODO PUSTILE NEDEJAVNE IN BREZ SADOV ZA SPOZNANJE NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA. 2 Petrovo 1:5-8

ČE PA SVOJE GREHE PRIZNAVAMO, NAM JIH BO ODPUSTIL IN NAS OČISTIL VSE KRIVIČNOSTI, SAJ JE ZVEST IN PRAVIČEN. 1 Janez 1:9

KDOR PA RAVNA GREŠNO, JE OD HUDIČA, KAJTI HUDIČ GREŠI ŽE OD ZAČETKA. BOŽJI SIN PA SE JE RAZODEL PRAV ZATO, DA BI UNIČIL HUDIČEVA DELA. KDOR JE ROJEN IZ BOGA, NE RAVNA GREŠNO, saj v njem ostaja njegovo seme. NE MORE GREŠITI, KER JE ROJEN IZ BOGA. Otroci Boga in otroci hudiča se očitno kažejo po temle: KDOR NE RAVNA PRAVIČNO, NI OD BOGA IN PRAV TAKO NE TISTI, KI NE LJUBI SVOJEGA BRATA. (Bližnjega). Od začetka ste slišali tole oznanilo: LJUBIMO DRUG DRUGEGA. Ne bodimo kakor Kajn, ki je bil od hudiča in je ubil svojega brata. In zakaj ga je ubil? Ker so bila njegova dela hudobna, bratova pa pravična. Ne čudite se, bratje, če vas svet sovraži. MI VEMO, DA SMO PREŠLI IZ SMRTI V ŽIVLJENJE, KER BRATE LJUBIMO. KDOR NE LJUBI, OSTAJA V SMRTI. KDOR SOVRAŽI SVOJEGA BRATA, JE UBIJALEC. VI PA VESTE, DA NOBEN UBIJALEC NIMA VEČNEGA ŽIVLJENJA, KI BI OSTALO V NJEM. 1 Janez 3:8-15

LJUBI, LJUBIMO SE MED SEBOJ, KER JE LJUBEZEN OD BOGA IN KER JE VSAK, KI LJUBI, IZ BOGA ROJEN IN BOGA POZNA. KDOR NE LJUBI, BOGA NI SPOZNAL, KAJTI BOG JE LJUBEZEN. 1 Janez 4:7-8

MI SMO SPOZNALI LJUBEZEN, KI JO IMA BOG DO NAS, IN VERUJEMO VANJO. BOG JE LJUBEZEN, IN TISTI, KI OSTAJA V LJUBEZNI, OSTAJA V BOGU IN BOG OSTAJA V NJEM. 1 Janez 4:16

V LJUBEZNI NI STRAHU, TEMVEČ POPOLNA LJUBEZEN PREŽENE STRAH. STRAH JE NAMREČ POVEZAN S KAZNIJO, IN KDOR SE BOJI, NI DOSEGEL POPOLNOSTI V LJUBEZNI. 1 Janez 4:18

 

E. W. Kenyon - I Z V O R B O L E Z N I

 

Izvor bolezni

 

E. W. KENYON

 

Težko nam je razumeti, da so naravni zakoni ki vladajo zemlji v veliki meri prišli s padcem človeka, ko je prišlo prekletstvo na zemlji po tem, ko sta Adam in Eva bila neposlušna Bogu.

 

Prav zaradi tega mnogi obtožujejo Boga nesreč, ki se zgodijo, bolezni in smrti ljubljenih, neviht in katastrof, ter potresov in poplav, ki se nenehno pojavljajo. Vse te naravne zakone, kot jih razumemo, jih je Jezus odložil, kadar koli je bilo potrebno blagosloviti človeštvo.

 

Prišli so s padcem. Njihov avtor je Satan, in ko bo Satan končno odstranjen od stika s človekom, bolje rečeno, iz zemlje, ti zakoni ne bodo več delovali.

 

Jezusov opis Očeta in njegova izjava da: »Kdor je videl mene, je videl Očeta« (Janez 14:9) onemogoča, da bi sprejeli učenje, da sta bolezen, bolečina in slabost od Boga.

 

Sama Očetova narava zavrača argument, da bi On uporabil bolezen, da bi nas discipliniral ali skozi njo poglobil naša pobožnost.

Ko govorimo o ženski z duhom slabosti v Luka 13:16 nas tukaj Jezus jasno uči, da je bolezen delo nasprotnika: »Te pa, ki je Abrahamova hči in jo je satan zvezal za – poslušajte – osemnajst let, ni bilo potrebno rešiti te vezi na sobotni dan?«

 

Če boste pozorno prebrali štiri evangelije, boste opazili, da je Jezus nenehno izganjal demone iz bolnih ljudi, in onemogočil satanovo oblast nad življenji moških in žensk.

 

V Apostolskih delih 10:38  nam Peter pravi: »Veste o Jezusu iz Nazareta, ki ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in močjo. Hodil je iz kraja v kraj in delal dobra dela, ter ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo oblastjo, kajti Bog je bil z njim.«

 

V velikem naročilu je Jezus rekel:

»Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali demone, govorili nove jezike, z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.« (Marko 16:17-18).

 

Bolezen prihaja od Satana. Bolezen je prišla s padcem človeka. Ne morete si predstavljati bolezni v edenskem vrtu, preden je Adam grešil. Padec je bil nasprotnik. Bolezen in greh imata isti izvor.

 

Jezusov odnos do bolezni je bil brezkompromisno bojevanje proti satanovim delom. Jezus je ozdravil vse, ki so bili bolni. Nihče nikoli ni prišel k njemu, ne da bi prejel prejeli takojšnjo odrešitev.

 

Jezusov odnos do greha in njegov odnos do bolezni sta bili enaki. Z boleznijo se je spopadal tako, kot se je ukvarjal z demoni.

 

Prišli smo do zaključka, da če so bolezen, bolečine in slabost od hudiča, potem obstaja samo en način, ki ga vernik lahko sprejme proti njim: slediti moramo Jezusovim stopinjam,  in se spopasti z boleznijo kot se je Jezus ukvarjal s tem.

 

KAKO JE BOG RAVNAL Z BOLEZNIJO POD PRVO ZAVEZO

 

Ko je Izrael prišel iz Egipta, je postalo Bogu lastno zavezno ljudstvo. Takoj ko je ta narod prečkal Rdeče morje in krenil proti svoji domovini, je angel zaveze je rekel Mojzesu:

 

 

Rekel je: »Če boš res poslušal glas Gospoda, svojega Boga, in delal, kar je prav v njegovih očeh, in ubogal njegove zapovedi in izpolnjeval vse njegove zakone, ne bom spravil nadte nobene od bolezni, ki sem jih poslal nad Egipt; kajti jaz sem Gospod, tvoj zdravnik.« (2 Mojzesova 15:26).

 

Študent hebrejščine bo prepoznal, da sem dobesedno prevedel izraz »Ne bom spravil nadte nobene od bolezni.« verjamem da je prevod pravilen. Bog ni postavil bolezni nad Izraelom. Prav tako ni postavil bolezni na Egipčane. To je bil Satan, bog tega

sveta, zaradi katerega so ljudje zboleli.

 

Tukaj Jahve razglasil, da bo pripadal Izraelu kot Zdravnik:

 

»Služi pa Gospodu, svojemu Bogu, in blagoslovil bom tvoj kruh in vodo in odstranil bolezen izmed vas! Ne bo v tvoji deželi ne žene, ki bi splavila, ne nerodovitne; dopolnil bom število tvojih dni.« ( 2 Mojzesova 23:25-26).

 

Ni bilo prezgodnjih smrti. Vsak človek je postal polnoleten. Noben dojenček ni umrl.

 

To je izjemno. Bog je prevzel ta narod. Postal je njihov Zdravnik, Zaščitnik in Oskrbovalec v vsaki potrebi. Bil je vse, kar so potrebovali.

 

»In ljubil te bo, blagoslavljal in pomnoži te; blagoslovil bo tudi sad tvoj telo in sad tvoje zemlje, tvoje žito in tvoje novo vino in tvoje olje, pridelek tvoj živino in mladiče tvoje črede v deželi ki jo je prisegel tvojim očetom, da ti jo da. Blagoslovljen boš nad vsemi ljudstvi: tam med vami naj ne bo neplodnih, ali med vašo živino. In Jehova bo vzel proč od tebe vse bolezni.« (5 Mojzesova knjiga 7:13–15)

 

Jahve je izpolnil vsako njihovo potrebo, zagotovil vsako zahteva tega naroda. Bil je v intimnem stiku z vsemi člani družine. Vse, kar je bilo povezano z Njimi, je moralo nositi žig blaginje in uspeha. Bolezni in slabosti med njimi niso smeli tolerirati.

 

Asájeva dela, glej, so od prvih do zadnjih zapisana v Knjigi Judovih in Izraelovih kraljev. V devetintridesetem letu svojega kraljevanja je Asá zbolel na nogah in bolezen je postajala vedno hujša. A tudi v svoji bolezni ni iskal pomoči pri Gospodu, temveč pri zdravnikih. Nato je Asá legel k svojim očetom: umrl je v enainštiridesetem letu svojega kraljevanja. (2 Kronike 16:11–13)

 

Tukaj lahko jasno vidimo, da je bil Jahve nezadovoljen z Asom, ker je iskal pomoč pri človeku, ko je obljubil, da bo On njegov Zdravnik. Pozorno preberi psalme in ugotovil boš to, da je bil Bog Izraelov zdravnik. Nenehno se to omenja.

 

»Ki odpušča vso tvojo krivdo, ki ozdravlja vse tvoje bolezni, ki iz jame rešuje tvoje življenje, ki te krona z dobroto in usmiljenjem, ki tvoja leta nasičuje z dobrinami; kakor orlu se obnavlja tvoja mladost.« (Psalm 103:3–5).

 

Dejstvo, da je bolezen prišla zaradi neposlušnosti zakonu je očitno. Odpuščanje za neposlušnost je pomenilo ozdravitev njihovih teles.

 

S Kristusom smo deležni njegovega vstajenjskega življenja. Mi vladamo kot kralji v kraljestvu tega vstajenjskega življenja.

 

Si to, kar On pravi, da si, ne glede na to, ali si to prepoznal ali ne. Imaš delež v vsem, kar On je in je naredil. Kot je bil On na zemlji, ste vi danes na zemlji. Tako, kot On sedi na Očetovi desnici, tako si tudi ti zakonito tam.

Sveti Duh - KATERI DUH PREVLADUJE?

KATERI DUH PREVLADUJE?

Po Svetem Duhu

Kakor posameznik, tako tudi cerkev, kot del Kristusove vseobče cerkve, odgovarja pred Bogom, kateri duh bo prevladal v njem, oziroma v njej.

Vsak posamezni vernik, ki je prišel k Jezusu in je bil osvobojen vse duhovne navlake preteklosti, ima po tem odgovornost pred Bogom, da svojo duhovno svobodo ohranja in vzdržuje.

Kako jo ohranja? Tako, da vzdržuje pristen osebni odnos z Bogom Očetom, Sinom in Svetim Duhom skozi Božjo Besedo, slavljenjem, molitvijo, preučevanjem Besede, z obnovo svojega uma in z vsakodnevnim preiskovanjem samega sebe skozi Besedo.

Ena od zelo pomembnih stvari je, da se sproti spokori za vsak greh, ki ga je storil in mu ga pokaže Sveti Duh, posebno pa, da odpusti drugim.

Vsak človek sam je odgovoren pred Bogom za svojo duhovno hojo, v nenehni podrejenosti Gospodu in Njegovi Besedi.

Toda če tega ne stori ali je glede tega malomaren in misli, da bo Bog to storil zanj avtomatično, zanemarja osebni odnos z Bogom in misli, da je dovolj, da gre enkrat na teden v cerkev, se lahko zgodi, da bo začel duhovno nazadovati. Glavni razlog za to je, da se začnejo demoni, ki so bili izgnani na začetku, ki so ga zapustili ob duhovni osvoboditvi na začetku, vračati nazaj. Dejstvo je, da v mnogih cerkvah ne uveljavljajo in prakticirajo duhovnega osvobajanja, vendar, če je vernik doživel novo rojstvo v Duhu, nekaj časa hodi v moči tega začetnega priliva Svetega Duha. Če pa ni pravilno poučen, ali pa je malomaren v iskanju Gospodovega obličja oziroma branju Svetega pisma, se prvotno demonsko delovanje ponovno krepi, in s takim človekom je potem huje kakor na začetku.

Če se namreč tisti, ki so po spoznanju našega Gospoda in odrešenika Jezusa Kristusa zbežali pred omadeževanostjo sveta, spet zapletejo vanjo in ji podležejo, so končno na slabšem kakor na začetku. (2 Petrovo pismo 2:20).

»Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja, in ga ne najde. Tedaj pravi: ›Vrnil se bom v svojo hišo, iz katere sem odšel.‹ Ko pride, jo najde pometeno in urejeno. Tedaj gre in si privzame sedem drugih duhov, hujših od sebe, in gredo vanjo ter tam prebivajo. Nazadnje je s takim človekom huje, kot je bilo na začetku.« (Luka 11:24-26).

Popolnoma ista stvar se dogaja s skupnostjo, občestvom, kjer se zbirajo kristjani ob nedeljah, le da tu ne gre za enega človeka ampak za manjše ali večje število ljudi - vernikov.

Cerkev kot organizem (ne organizacija, ali versko podjetje), lahko začne svoje delovanje dokaj svobodno in v začetni zagnanosti in gorečnosti. V skupnost prihajajo novi ljudje, posamezniki z različno duhovno preteklostjo. Če ti ljudje na začetku svoje poti niso duhovno osvobojeni, niti oni kot posamezniki, niti cerkev kot skupnost, ne morejo napredovati v duhovni rasti in učinkovitosti za Kraljestvo. Dejansko postanejo kot Božje ljudstvo, ki je 40 let tavalo po puščavi in nikoli ni vstopilo v Obljubljeno deželo. Kroži, si prizadeva, trudi se, upa, a ni želenega napredka, niti pričakovanega uspeha.

»In vnela se je Gospodova jeza nad Izraelom, da jim je dal štirideset let bloditi po puščavi, dokler ni preminil ves tisti rod, ki je delal hudo v Gospodovih očeh.« (4 Mojzesova 32:13).

Če ljudje v skupnosti niso poučeni glede odrešenja, svobode v Kristusu in ozdravljenja, če se v skupnosti ne dogajajo znamenja, ozdravljenja in čudeži, postane življenje v takšni skupnosti monotono, nezanimivo in religiozno.

Kaj se zgodi, ko se v nedeljo zberejo skupaj verniki, ki v skupnost prinašajo vse svoje duhovne podnajemnike, ne da bi se zavedali, da jih imajo? Celotna skupnost deluje v duhovnem povprečju.

In cerkvena skupnost se začne vračati v začetno stanje, ker se demoni začnejo vračati. Cerkvena skupnost lahko postane zelo plodno in vabljivo mesto, za delovanje demonskih sil proti posameznikom in celotni skupnosti.

Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju. (Janez 10:10).

Izrednega pomena je, kajti vemo, da nas posluša Bog in nas posluša satan: »Smrt in življenje sta v oblasti jezika, kdor ga rad uporablja, bo jedel njegov sad.« (Pregovori 18:21).

Naše besede obrodijo sad v dobro ali v slabo, za nas osebno, ali za cerkveno skupnost.

Če se lokomotiva iz takšnega ali drugačnega razloga ustavi, se celotna kompozicija ustavi. Če je en vagon onesposobljen, se mora ustaviti tudi lokomotiva in vsi ostali vagoni.

»Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja, in ga ne najde. Tedaj pravi: ›Vrnil se bom v svojo hišo, iz katere sem odšel.‹ Ko pride, jo najde prazno, pometeno in urejeno. Tedaj gre in si privzame sedem drugih duhov, hujših od sebe, in gredo vanjo ter tam prebivajo. Nazadnje je s takim človekom huje, kot je bilo na začetku. Tako bo tudi s tem hudobnim rodom.« (Matej 12:43-45).

10 Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in sili njegove moči.

11 Nadenite si celotno Božjo bojno opremo, da se boste mogli upirati hudičevim zvijačam.

12 Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih. 13 Zato sezite po vsej Božji bojni opremi, tako da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, vse premagati in obstati.

14 Stojte torej prepasani okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep pravičnosti

15 in z nogami, obutimi v pripravljenost za oznanjevanje evangelija miru.

16 Predvsem pa vzemite ščit vere; z njim boste mogli pogasiti vse ognjene puščice hudega.

17 Vzemite tudi čelado odrešenja in meč Duha, kar je Božja beseda. (Efežanom 6:10-17).

16 Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen.

17 Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: V MOJEM IMENU BODO IZGANJALI DEMONE, govorili nove jezike,

18 z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.«

19 Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sédel na Božjo desnico.

20 Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je z njimi sodeloval ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala. (Marko 16:16-20).

5.1.2025

E. W. Kenyon - OZDRAVLJENJE JE V ODREŠITVI

Ozdravljenje je v odrešitvi

 

E. W. KENYON

 

Videli smo ozdravljenje za svet, v imenu Jezus. Zdaj pa poglejmo ozdravljenje za človeka, ki uživa polnost svojih prednosti v Kristusu.

Izaija 53 je predogled Jezusovega javnega delovanja in Njegove nadomestne žrtve. To je zastrta prerokba, vendar se zdaj razodeva skozi Pavlovo razodetje kot nam pripada.

Bil je zaničevan in zapuščen od ljudi, mož bolečin in znanec bolezni, kakor tisti, pred katerim si zakrivajo obraz, je bil zaničevan in nismo ga cenili. (Izaija 53:3).

Bil je korenina iz suhe zemlje. Ampak On je bil dragocen za Očeta, čeprav ga je obsodil svetu.

V resnici je nosil naše bolezni, naložil si je naše bolečine, mi pa smo ga imeli za zadetega, udarjenega od Boga in ponižanega. (Izaija 53:4).

Kakor so se številni zgražali nad njim, ker je bil njegov obraz tako nečloveško iznakažen in njegova postava ni bila več podobna človeški. (Izaija 52:14).

Na robu The Cross-Reference Bible piše:

»[Moški] so bili osupli nad njim, saj je bil deformiran njegov videz, da ne bi bil moški, in njegova postava da ne bi bil človek.” Nadaljuje se: »Tako bodo mnogi presenečeni nad Njim. Njegov obraz je bil tako pokvarjen za razliko od človeka in njegova oblika za razliko od sinov moški…[Njegov obraz je bil] zato, da ne bi bil moški, in njegova postava ni bila več podobna človeku.« Bil je narejen za greh z našim grehom in je bil pod Satanovo oblastjo. To je opis Jezusovega Duha, ne njegovega telesa. Ko so te bolezni prišle nanj, ni bil več podoben človeku.

Srce tega ne more sprejeti. Razum je nem v prisotnosti takšnih izjav. »Bil je prizadet, udarjen od Boga in ponižan« (Iz 53:4). 

Bog Oče je bil tisti, ki je naše bolezni položil nanj. To se je zgodilo zaradi pravičnosti, ki je zahtevala povračilo za naše prestopke.

»On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, po njegovih ranah smo bili ozdravljeni.« (Izaija 53:5).

 

BOLEZEN JE DUHOVNA

Zdaj lahko vidite, da je bila bolezen ozdravljena duhovno. Bog se z boleznijo ni ukvarjal fizično.

Danes je bolezen duhovna. To sem ugotovil, ko sem lahko prek Besede dokazal, da so bile naše bolezni položene na Jezusa in ko bolni človek sprejme to dejstvo, je takoj ozdravljen.

Dokler mislimo, da je bolezen zgolj fizična, ne bomo dobili odrešitve - ozdravitve.

Ko vemo da je duhovno in da mora biti ozdravljeno z Božjo Besedo – kajti  rekel je: »Poslal je svojo besedo, in jih ozdravil« (Psalm 107:20) – nato ozdravitev postane resničnost.

»Ranjen je bil zaradi naših prestopkov,«—to je bilo duhovno. »Bil je ranjen zaradi naših krivd«—to je bila duhovna poškodba.

Rane, ki so mu jih naredili vojaki, niso odvzele stran greh, kajti če bi ga, bi bil greh fizičen, stvar čutnega znanja. Človeška pravičnost se ukvarja samo s čutnimi dokazi - ne s tem, kar si človek misli ampak kaj reče ali naredi.

Toda Jezus je zdržal trpljenje, ki ga čutila ne morejo razumeti. Stal je nem in nemočen pred temi velikimi duhovniki, pred  tragedijo, ki se je zgodila na Kalvariji. To niso bile samo fizične rane, ki jih je naredil bič. Bili so udarci, ki jih je pravica nanesla na njegovega duha.

Mi vsi smo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot, Gospod pa je naložil nanj krivdo nas vseh. (Izaija 53:6)

Bogu očetu je bilo po volji, da ga je strl. Ljubezen je lahko videla človeštvo odrešeno. Vera je videla novo stvaritev. Bog je Kristusa zbolel z našimi boleznimi.

Ni treba, da smo bolni. Samo naša ignoranca pravice ali zavračanje ravnanja po Besedi nas lahko vodijo v bolezni.

Ni nam treba ostati v grehu. On je postal greh, da bi mi lahko postali pravični. Šel je v pekel, da bi mi šli v nebesa. On je oslabel, da bi mi postali močni. On je prevzel naše mesto, izpolnil vse potrebe, izpolnili vsako zahtevo pravičnosti in nas osvobodil.

Če je temu tako, bolezen na strani vernika nima kaj iskati, tako kot slabost in vsaka druga stvar, ki jo je satan prinesel nad človeka, je napačna, ker Kristus je že trpel, da bi to  odstranil.

 

NEKAJ DEJSTEV O NADNARAVNEM ŽIVLJENJU

V mislih Očeta smo nadljudje. Mi smo zmagovalci in naše življenje bi moralo biti zmagovito. kajti vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In zmaga, ki premaga svet, je naša vera. Kdo premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Božji Sin? (1 Janezovo 5:4–5)

Vera nas je pripeljala v družino osvajalcev Verujemo, da je Jezus Božji Sin, da je umrl za naše grehe po Svetem pismu in da je ponovno vstal za naše opravičenje. Verjamemo da v trenutku, ko ga sprejmemo za svojega Odrešenika in ga priznavamo kot našega Gospoda, nas Bog vzame za svoje otroke in nam daje večno življenje.

To nas uvršča v kraljestvo osvajalcev. Mi smo super moški in super ženske. Ozdravljenje in zmaga sta od tistega trenutka naša. Brez kakršnega koli vprašanja ali dvoma, so naši. Vse, kar potrebujemo je preprosto vedeti to in ga hvaliti za to.

Trdno se torej držimo veroizpovedi, ker imamo veličastnega vélikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina. (Hebrejcem 4:14)

King James Version se glasi »poklic«. Mi naj se trdno držimo našega priznanja. Kaj je naša izpoved? Smo nova stvaritev, greh je bil odstranjen in mi smo pravičnost v Bogu skozi Njega. Priznavamo: »V resnici je nosil naše bolezni, naložil si je naše bolečine.« (Izaija 53:4.)

Naše priznanje je, da je bil prizadet, od Boga udarjen z našimi boleznimi in slabostmi, IN SEDAJ SMO PO NJEGOVIH RANAH POPOLNOMA OZDRAVLJENI. Greh in bolezen so bili odpravljeni in v imenu Jezus, imamo oblast nad Satanom in njegovimi deli.

V njegovem imenu izganjamo demone. V njegovem imenu, mi polagaj roke na bolnike in ti bodo ozdraveli. Če lahko izganjamo demone, lahko demonu bolezni tudi ukažemo: »Bolezen v imenu Jezus, zapusti naše telo!« Kajti bolezen je bila prinesena preko demona in se  razvija preko demona. 

Pravimo: »V Jezusovem imenu, bolezen, zapusti to telo.” Tega demona zavežem v imenu

Jezusa.« Mora nas ubogati in oditi. 

Ko je Jezus vstal od mrtvih, je vstal, ker je On (in mi!) premagal Satana. »Razorožil je vladarstva in oblasti ter jih javno izpostavil, ko je v njem slavil zmago nad njimi.« (Kološanom 2:15).

Jezusovo zmagoslavje je naše zmagoslavje. Jezusova zmaga je naša zmaga. Zase ni naredil ničesar; vse je bilo za nas.

Danes smo po njem več kot zmagovalci, ki nas je vzljubil. »Hvala Bógu, ki nas v Kristusu kar naprej venča z zmagoslavjem in ki po nas razširja po vseh krajih blag vonj njegovega spoznanja.« (2 Korinčanom 2:14).

Nikoli ne smemo govoriti o svojih boleznih. Ko smo povemo svoje težave ljudem, dobimo svoje sočutje. Toda vedeti bi morali, da so te težave so prišle od nasprotnika. Ko povemo o svojih težavah, dajemo svoje pričevanje o satanovi sposobnosti, da nas spravi v težave. 

Ko govorimo o svojih boleznih, poveličujemo nasprotnika, ki je imel možnost postaviti to bolezen nad nami. Ko izpovemo svojo nemoč oz nesposobnost, priznamo, da nas je satan tako zaslepil, da ne moremo uživati ​​svojih pravic in privilegijev.

Molitev nevere nikoli ne daje vere. Ko ti moliš za vero, priznaš svojo nevero. To povečuje vaše dvome, kajti takšna molitev ni nikoli uslišana.

Dvomljivec pogosto moli za stvari, ki so že njegova last. Bog ga je blagoslovil z vsemi duhovnimi blagoslov, in ureja vsako duhovno potrebo.

Odrešitev mu nikoli ni bila realnost. To je teorija, vera, doktrina. Pričakuje eksperimentalni dokazi o tem.

Satan izkorišča našo nevednost glede odrešitve in nam nalaga bolezen, ter nas zadržuje v suženjstvu. Poraženca drži njegov »gospodar«, v suženjstvu.

Gospod je moja luč in moja rešitev, koga bi se moral bati? Gospod je trdnjava mojega življenja, pred kom bi moral trepetati? (Psalm 27:1)

Bog je Kristusa naredil za našo modrost. Naredil ga je za naše odrešenje. Če je to res, potem satan nima popolnoma nobene pravice, kraljevati nad nami z boleznijo, bolečino,  šibkostjo ali neuspehom.

Toda vsakič, ko govorimo o svojih težavah, jih poveličujemo in s tem tudi tistega, ki nam jih povzroča. Naše priznanje naj bi bilo, da je Bog danes naša Moč, naša Modrost, naša popolna odrešitev, naša Posvetitev in naša pravičnost. Mi smo Božja pravičnost v Njem. Vse zmorem v njem, ki mi daje moč. (Filipljanom 4:13).

Danes lahko Jezusovo ime na naših ustnicah premaga bolezen, slabost in bolečino. To ime lahko prinese pogum in zmago poražencem in bičanim.

 

Marko 11:12-25 - IZPOVEDOVANJE BESEDE ZA OZDRAVLJENJE IN OSVOBODITEV

 

IZPOVEDOVANJE BESEDE ZA OZDRAVLJENJE IN OSVOBODITEV

(Marko 11:12-25).

 

12 Ko so šli naslednji dan iz Betanije, je bil lačen.

Je bila lakota, ki jo je Jezus tukaj čutil res fizična lakota, ali je bila to lakota po tem, da ljudem oznani Očeta, jih ozdravi in osvobodi in jim oznani Evangelij Kraljestva?

 

Saj pravi nekje drugje: Jezus jim je rekel: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo. (Janez 4:34).

 

13a Od daleč je zagledal smokvino drevo, ki je imelo listje.

Smokvino drevo je imelo listje. Kaj lahko to pomeni duhovno? To bi lahko predstavljalo farizeje in Saduceje v času Jezusovega življenja na zemlji. Lahko bi predstavljalo pravoverne Jude, ki so se ravnali po pravilih Stare zaveze, ki so jim morali dodajati tudi mnoga pravila, ki so jim jih nalagali duhovniki tistega časa; Farizeji in Saduceji.

Lahko bi predstavljalo tudi preproste ljudi tistega časa, ki še niso slišali Evangelija Kraljestva in se še niso srečali z Jezusom, da bi se preobrazilo njihovo življenje.

 

13 Šel je pogledat, če bi morda kaj našel na njem. Prišel je do njega, pa ni našel drugega kot listje; ni bil namreč čas za smokve.

Jezus je šel proti smokvinemu drevesu. On je vedel, da na njem ne bo našel sadežev, saj je vedel, da ni bil čas za smokve. Zakaj je potem šel tja? Kaj je hotel s to prispodobo povedati Svojim učencem in nam, Njegovim učencem danes? 

Mi vemo, da je Jezus uporabljal prispodobe, da bi ljudem, ki so poznali ozadje teh prispodob povedal nekaj več, kot to, kar so že poznali iz naravnega; torej smokve, ki ima le liste, ne pa plodov, ker ni bil čas za smokve. Verjamem, da nam samo Sveti Duh individualno lahko razkrije to skrivnost po nadnaravnem razodetju.

 

Dejansko obstaja v Izraelu vrsta smokvinega drevesa, ki požene smokve preden požene liste.

 

14 Tedaj mu je rekel: »Naj od tebe nikoli več nihče ne jé sadu!« In njegovi učenci so to slišali.

V eni od razlag sem slišala, da je Jezus tukaj dejansko preklel tedanjo duhovščino, - Farizeje in Saduceje, ki navkljub temu, da so znali Sveto pismo Stare zaveze na pamet in ga izvajali do potankosti, so popolnoma zgrešili bistvo; da je med njimi hodil Jezus, ki ga je Sveto pismo najavljalo mnogo, mnogo let prej, a so ga popolnoma spregledali, ker ni pasal v njihovo razumevanje in dojemanje Besede. Dejansko so samo iskali način, da bi se ga znebili, da nebi motil njihovega religioznega in izkrivljenega dojemanja Jezusovega prihoda na svet.

Torej ne samo da jim je bil v napoto, ker je predstavljal nevarnost in duhovno konkurenco njihovemu obstoju, ampak so tistim, ki bi radi prišli k Jezusu onemogočali in skozi grožnje manipulacije, kontrole in ustrahovanje onemogočali, da bi prišli k Jezusu in verovali Vanj, da je On res obljubljeni Mesija. Torej lahko iskreno rečemo, da je preklel njih in jim rekel: »Naj od vas nikoli več nihče ne jé sadu!«

Mi lahko to izpoved uporabimo proti tistemu, ki kolje, ubija in uničuje; satanu. Z vso avtoriteto in oblastjo lahko rečemo vsakemu njegovemu semenu in sadu, ki ga je posejal v naših telesih, družinah, življenjih, financah: 

»Naj od tebe nikoli več ne zaužijemo nikakršnega sadu. V imenu Jezus preklinjamo vsako seme, ki si ga vrgel v naša življenja, telesa, v naše medsebojne odnose, vsak sad tvoje hudobije, bolezni, ali pomanjkanja, in jim zapovedujemo, da umrejo v imenu Jezus in nikoli več ne obrodijo.«

 

15-17 Prišli so v Jeruzalem: Stopil je v tempelj in začel izganjati tiste, ki so v templju prodajali in kupovali. Menjalcem denarja je prevrnil mize, prodajalcem golobov pa stole in ni pustil, da bi kdo kar koli nesel skozi tempelj. Učil je in jim rekel: »Ali ni pisano: Moja hiša naj se imenuje hiša molitve za vse narode, vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo.«

Ko prebiramo ta stih nam nekje samo po sebi lahko pride videnje in razumevanje tega iz duhovne plati.

 

Jezusa je bolelo, ko je videl, kako trgovci, ki so bili tam predvsem zaradi dobička, da bi se okoristili na račun ljudi, ki so prihajali v Jeruzalem, da bi tam kupili daritveno žival.

 

Jezus je videl njihovo pokvarjenost in koristoljubje, kovanje dobička na račun preprostih in revnih ljudi. Zato jih je nagnal. Izdelal si je bič, ki ga je vihtel preko njih v upravičeni, sveti jezi, ker so iz Hiše – Templja Njegovega Očeta naredili razbojniško jamo korupcije,  namesto da bi tam molili, k Bogu Očetu, čemur je bil ta prostor tudi namenjen.

 

Če sedaj to prinesemo na današnji čas lahko pomislimo na satana in demone, ki si nadvse prizadevajo, da bi v nas, ki pripadamo Jezusu Kristusu, naredili svojo razbojniško jamo, da naše telo nebi bilo čisti tempelj Svetega Duha ampak hudičeva razbojniška jama.

 

Če se to zgodi vemo, da smo ovirani v molitvah, neskoncentrirani na Božje stvari, pod vplivom misli, ki si jih ne želimo, in želja po dejanjih, ki so nam tuja.

Zato imamo kot Božji otroci pravico, da kakor Jezus vzamemo bič Božje Besede, Meč Duha in zapovemo satanu in vsej njegovi umazani hordi: 

»Moje telo je tempelj Svetega Duha, je hiša mojega Očeta, hiša molitve za vse narode,  in vi nimate pravice iz nje narediti razbojniško jamo. Zato vam pravim ven iz  mojega telesa takoj zdaj, ker je to kraj svet mojemu Gospodu, ki je Kralj kraljev in Gospod, gospodov in je Bog nad vojskami, ki vas prav zdaj izžene iz mene s Svojo močno Besedo in z močjo Svoje svete krvi, ki vas je porazila na križu Golgote. Moje telo je Tempelj Svetega Duha in tak naj tudi ostane. V njem nimate mesta. V Jezusovem imenu, amen.«

 

18-19 Ko so to slišali véliki duhovniki in pismouki, so iskali način, kako bi ga umorili. Bali pa so se ga, ker je vse ljudstvo strmelo nad njegovim naukom. Ko se je zvečerilo, je odhajal iz mesta.

Takratni Veliki duhovniki in pismouki so danes kakor hudič in njegovi priležniki demoni. In vsem nam je znano kaj je njihov glavni namen: »Da koljejo, ubijajo in uničujejo.« (Janez 10:10a), Istočasno pa se nas bojijo.

 

Oni si na vse pretege prizadevajo, da bi nam onemogočili izpolniti poslanstvo, ki ga ima Bog za nas, ali pa ga vsaj skrajšati, s tem, da bi nas pahnili v prezgodnjo smrt. Toda mi, ki pripadamo Jezusu Kristusu imamo močna orožja, da se ga ubranimo in ga celo napademo in onemogočimo.

 

Na razpolago imamo Božjo Besedo – Meč Duha, Ime Jezus, moč Svetega Duha, Jezusovo kri, naš jezik in vero.

 

Glejte, dal sem vam oblast stopati na kače in škorpijone ter na vsakršno sovražnikovo moč. In nič vam ne bo škodovalo. (Luka 10:19). 

 

Nobeno oblikovano orožje ne bo uspelo proti meni, in vsak jezik, ki se bo na sodbi vzdignil proti meni, bom obdolžila. To je dediščina Gospodovih služabnikov in njihova pravičnost je od mene, govori Gospod. (Izaija 54:17).

 

Smrt in življenje sta v oblasti jezika, kdor ga rad uporablja, bo jedel njegov sad. (Pregovori 18:21). 

 

Vzemite tudi čelado odrešenja in meč Duha, kar je Božja beseda. (Ef 6:17).

 

20-21 Ko so šli navsezgodaj mimo tiste smokve, so videli, da se je posušila do korenin. Peter se je spomnil in mu rekel: »Rabi, poglej, smokva, ki si jo preklel, se je posušila.«

Kakor je videti so učenci prejšnji večer slišali kako je Jezus preklel smokvo, toda ker niso videli, da bi se s smokvo karkoli spremenilo, so domnevali, da njegova kletvica ni imela učinka. Tako tudi mi mnogokrat mislimo, ko izpovedujemo Božjo Besedo nam v ozdravljenje. Mislimo, da ne učinkuje, ker ne vidimo takojšnjih učinkov in rezultatov. Vendar to ni res. Ne vemo kaj se dogaja v notranjosti in ne vidimo, kaj se dogaja na duhovnem področju.

 

22 In Jezus jim je odgovoril: »Imejte vero v Boga! (Božjo vero).

In kaj je rekel Jezus Petru? Peter, (ali kdorkoli od nas danes), imej BOŽJO VERO. Vsaka Beseda iz Svetega pisma nosi v sebi Božjo vero.

 

23 Resnično, povem vam: Kdor bo rekel tej gori: ›Vzdigni se in se vrzi v morje‹ in ne bo dvomil v svojem srcu, temveč verjel, da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo zgodilo.

Tale stih je pa meni tako fascinanten, tako silen, mogočen, kot težka macola, kot reflektor, ki ti razsvetli um, da lahko razumeš MOČ, MOČ, MOČ BESED IN VERE.

 

KDOR BO REKEL NAGLAS, Z AVTORITETO, Z VERO, S POPOLNIM ZAUPANJEM . . . . . 

KATERI KOLI BOLEZNI, SLABOSTI, PROBLEMU, FINANČNI SITUACIJI, SKRATKA – NA VIDEZ NEPREMIČNI GORI V SVOJEM ŽIVLJENJU. . . . . . 

IN REKEL!!!

 

»Takoj zdaj ti v imenu Jezus zapovedujem da se VZDIGNEŠ ven iz mojega telesa, iz mojega doma, gospodinjstva, denarnice, iz mojih organov, celic in odidi v puščavo brez vode in tam ostani. V mojem telesu nimaš več mesta, v njem nimaš ničesar, ker nimaš legalne pravice, biti v njem, v imenu Jezus.

 

Toda temu sledi nekaj pomembnega. Besede so lahko samo besede, četudi se deremo na ves glas, da vsi sosedje slišijo, kaj vpijemo. To ni vedno dovolj.

 

PREJEL BO SAMO TISTI, KI NE BO DVOMIL V SVOJEM SRCU, 

TEMVEČ VERJEL, DA SE BO ZGODILO, KAR PRAVI, 

SE MU BO ZGODILO.

 

24 Zato vam pravim: Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo. 

Epilog je kot nekak pečat na koncu pisma: Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, (pretekli čas) in se vam bo zgodilo. (Prihodnji čas).

 

25 In kadar vstanete k molitvi, odpustite, če imate kaj proti komu, da vam tudi vaš Oče, ki je v nebesih, odpusti vaše prestopke.« (Marko 11:12–25). 

Neodpuščanje je ovira, ki Bogu onemogoča uslišanje naših molitev. Amen!

To je samo del razodetja, ki mi ga je dal Gospod v povezavi s tem.

Nevenka