PONOVNI PREGLED PISMA HEBREJCEM 10:25
Prejšnji teden smo začeli serijo objav, v katerih ponovno preučujemo znane odlomke iz Svetega pisma. Ta teden si bomo ogledali Pismo Hebrejcem 10:25: »Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado . . « (NKJV). Ta odlomek se pogosto navaja kot graja tistim, ki »zamujajo cerkev«, toda ali je pisec Pisma Hebrejcem res imel to v mislih?
Kako se odlomek pogosto bere
Ta odlomek se pogosto uporablja za prisilno obiskovanje cerkve. Rečeno nam je, da je izostanek nedeljskega ali sredinega bogoslužja – brez ustreznega opravičila – »zapustitev občestva«. Toda ali je pisec pisma Hebrejcem to mislil? Ali je res mislil samo: »Ne izpuščajte cerkvenih bogoslužij«?
Knjiga
Pismo Hebrejcem je bilo napisano skupini kristjanov, ki so »pretrpeli hud boj s trpljenjem« (Hebrejcem 10,32). Bili so »izpostavljeni zasmehovanju in nadlogam« (Hebrejcem 10,33). Bili so priča temu, kako so njihove brate in sestre vrgli v zapor. Sami so »z veseljem sprejeli plenjenje svojega premoženja« (Hebrejcem 10,34).
Zdi se mi, kot da je bilo to pismo napisano kristjanom, ki so doživeli »veliko preganjanje jeruzalemske cerkve« (Apostolska dela 8,1). Takrat so ti judovski kristjani to preganjanje prenašali z veseljem in vero. Toda zdaj, desetletja pozneje, se zdi, da njihovo veselje in vera omahujeta. Nekateri med njimi so pripravljeni zapustiti Jezusovo pot.
Pismo Hebrejcem je napisano zato, da bi preprečilo ta odpad. Napisano je zato, da bi pokazalo, da je naša zaveza z Jezusom boljša od stare zaveze. Jezus je boljši veliki duhovnik, ki je vstopil v boljši tabernakelj, da bi daroval boljšo žrtev in dal svojemu ljudstvu boljšo dediščino. Zapustiti Jezusa bi bila najhujša napaka, ki bi jo kdorkoli lahko storil.
Neposredni kontekst
Pismo Hebrejcem 10 govori o tem, da brez Jezusa ni odpuščanja grehov. Jezus je bil edina žrtev za »vse ljudi« za »večne čase« (Hebrejcem 10,10–14). Če torej nekdo zavrne žrtev, ki jo je Jezus dal zanj, zanj ni druge poti do odrešenja.
Pisec jih spodbuja, naj se »držijo trdno . . . brez omahovanja « (v. 23). Opozarja jih, naj ne »teptajo Božjega Sina« ali »oskrunijo krvi zaveze, s katero so bili posvečeni« (v. 29). Opozarja jih, naj ne » zavržejo svojega zaupanja« (v. 35) ali naj ne bodo kot tisti, ki se »umaknejo in so pokončani« (v. 39).
Šele v kontekstu takšnih besed in besednih zvez lahko razumemo, kaj pomeni »zapustiti zbor«.
Pomen verza
Hebrejcem 10:25 se pogosto citira samostojno, vendar v resnici sploh ni celoten stavek. Celoten stavek iz Hebrejcem 10:24-25 (NKJV) pravi:
In premišljujmo drug o drugem, da bi spodbujali ljubezen in dobra dela, in ne opuščajmo svojega zborovanja, kakor imajo nekateri navado, ampak se medsebojno spodbujajmo, in to toliko bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan.
Beseda, prevedena kot »zapustiti«, se v Novi zavezi uporablja še večkrat:
Jezus je zavpil: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil ?« (Matej 27,46; Marko 15,34).
Bog Jezusa ni »zapustil « v kraljestvu mrtvih (Apostolska dela 2:27, 31).
Pavel je rekel, da so bili »preganjani, a ne zapuščeni « (2 Korinčanom 4,9).
Več Pavlovih tovarišev, vključno z Demasom, ga je »zapustilo« (2 Timoteju 4:10, 16).
Bog je obljubil: »Nikoli te ne bom zapustil in te ne bom pozabil « (Hebrejcem 13,5).
Kot lahko vidite, beseda »zapustiti« s seboj nosi misel o »opustitvi« ali »zapuščanju«. In to je popolnoma smiselno v kontekstu, ko nam je bilo rečeno, da bi bila opustitev Jezusa najhujša napaka, ki bi jo lahko kdo storil. Zdi se, da so nekateri kristjani v tej skupnosti že imeli za svoj način življenja, da so se zapustili, obrnili hrbet in zapustili cerkev.
Hebrejski pisec jim naroča, naj se zbližajo. Naroča jim, naj najdejo načine, kako v sebi ponovno prebuditi željo po ljubezni in dobrih delih. Naroča jim, naj se vedno bolj spodbujajo, da se nihče ne bi oddaljil od Kristusa. Naroča jim, naj ne obračajo hrbta Cerkvi in njeni enotnosti.
Vloga
Ali ta odlomek pomeni, da bi se morala cerkev srečevati, zbirati, se zbrati? Absolutno. To pomeni biti »cerkev«. Pomeni, da smo skupina ljudi, ki jih je zbral Jezus, in da se redno zbiramo, da bi se medsebojno spodbujali in spodbujali k ljubezni in dobrim delom.
Vendar menim, da ni pošteno, da izostanek od bogoslužja imenujemo »zapustitev zbora«. Veliko je ljudi, ki so opustili krščanstvo in svojo cerkveno družino, vendar občasna izostanek bogoslužij ni isto kot »zapustitev zbora«.
Pomislite na to takole: danes imam veliko dela v pisarni in verjetno bom moral zvečer izpustiti večerjo z družino. To je razočaranje, vendar to ne pomeni, da sem si vzgojil navado, da »opustim prehranjevanje z družino«. Zagotovo obstajajo moški, ki so opustili, se odpovedali ali zapustili svojo družinsko povezanost, vendar občasna izpustitev večerje ne pomeni to. Pravzaprav bi bilo naravnost kruto obtožiti moža in očeta, da je v takšni situaciji zapustil svojo družino.
Podobno se zdi veliko pretiravanje obtožiti nekoga, da je »opustil« skupnostne sestanke, ker en teden ni bil prisoten. Ali to pomeni, da je v redu, da skupnost v cerkvi ni prednostna naloga v našem življenju? Nikakor ne. Skupnost z našo cerkveno družino bi nam morala biti izjemnega pomena.
Bolj kot se bomo osredotočili na to, da bodo naša srečanja kraj, kjer se ljudje spodbujajo k ljubezni in dobrim delom, bolj si bodo ljudje želeli sodelovati.
Ljubim vas!
Ni komentarjev:
Objavite komentar