Nevenka - PO JUTRU SE DAN SPOZNA

 

Francoski pregovor pravi: »Po jutru se dan spozna.«

 

 

Kaj pa pravi Sveto pismo?

Gospod, zjutraj poslušaj moj glas, zjutraj polagam predte molitev in čakam. (Psalm 15:4).

Ko sem se zjutraj zbudila, sem se spomnila sanj, ki pravzaprav niso bile samo ene, le da sem si zapomnila le zadnjih. Več ali manj vse, česar sem se spomnila iz noči je bilo ozdravljenje, ozdravljenje, ozdravljenje.

In v zadnjih sanjah preden sem se zbudila sem se srečala z moškim, ki mi je bil dejansko znan in ko se mi je približal sem vedela kdo je, le on se me ni spomnil, saj me je vprašal: »Ali ste bila zaposlena v Šmarjeških toplicah?«

Odgovorila sem mu: »Ne, zaposlena sem bila k Krki tovarni zdravil.«

»Želim vam povedati,« je nadaljeval moški v sanjah, »da sem pred leti doživel kap. In veste kaj, takoj sem v veri izgovoril: »Poberi se od mene, in v dveh dneh sem bil spet popolnoma zdrav!«

Verjela sem mu, kajti pred menoj je stal velik močan človek, ki je bil videti popolnoma zdrav.

Prebudila sem se in ko sem se spomnila teh sanj, sem vstala nekako polna vere in radosti odrešenja. In ko sem ugotovila, da je nedeljsko jutro, je bilo moje veselje še večje.

Po zajtrku sem šla k Božji Besedi in nisem dovolila, da bi mi čas diktiral kdaj in kaj naj delam. Predala sem se Svetemu Duhu z željo, da me on vodi v vsem, da razpolaga z mojim časom.

Bog mi že nekaj dni govori iz Luka 14:1-24. To je stih, ki mi leži na srcu že nekaj let, posebno del, ki govori o Veliki gostiji.

Zadnjih nekaj nedelj, kakor vsako jutro, v nedeljo pa še posebno, ker gremo na bogoslužje, da se srečamo drug z drugim in z Bogom, našim Odrešenikom, da ga slavimo, se zavedam, da Bog pričakuje moj doprinos k temu, kar želi delati na bogoslužju.

Nekaj časa sem prihajala predenj dobesedno v bitki in z izpovedovanjem proti vsakem sovražnikovem delovanju na bogoslužju, skoraj rutinsko, v zadnjem času pa me Bog vodi tako, da se načrtno odločim in to tudi povem na glas, da me Sveti Duh popolnoma vodi v tej jutranjem zastopanju.

Jaz nisem nič posebnega, nič bolj duhovna kot kateri koli moj brat ali sestra. Vsak dan se učim od Boga delati prave korake vere in dovoliti Svetemu Duhu, da me vodi. Včasih nisem osredotočena in predana kot bi si želela, toda ko po duhu spoznaš nadnaravno delovanje Duha in enostavno veš, da če se mu daš na razpolago, vodi tvoje srce, tvoja usta, tvoj duh, tvoje misli in besede, storiš to ne samo iz poslušnosti, ampak ker ga ljubiš. In bolj kot spoznavaš Njegovo vodstvo, bolj spoznavaš duhovno lepoto in čar sodelovanja z osebo, ki se imenuje Bog Sveti Duh.

Čudiš se nad besedami ki ti jih Sveti Duh položi v usta, melodiji slavljenja, ki izide iz globine tvojega osrčja in radosti ob stiku z nadnaravnim Bogom, ki živi v tebi in je s teboj ves čas. Res, družiti se kot človek z Bogom, stvarnikom vesolja in biti orodje v Njegovih rokah je hkrati nekaj popolnoma nadnaravnega in hkrati za nas, ki nismo od tega sveta, kakor Jezus ni od tega sveta, tudi nekaj popolnoma naravnega, kar mnogi nebi mogli razumeli.

Izročil sem jim tvojo besedo, svet pa jih je zasovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. (Janez 7:14).

In ko končno pogledam na uro, da nebi zamudil bogoslužja vzkliknem vsa očarana, ko spoznam, kako hitro, prehitro in blagoslovljeno mine čas z Bogom, ko se potopiš vanj in uživaš v Njem.

Tisti, ki stanuje v zavetju Najvišjega, ki prenočuje v senci Mogočnega, pravi Gospodu: »Moje zatočišče in moja trdnjava, moj Bog, ki vanj zaupam.« (Psalm 91:1-2).

In potem greš tja kot poleno, ki že gori in veš, da bo Bog tam.

Med vožnjo sem se pogovarjala z Njim: »O, Bog, o Gospod, še več tega ognja mi daj, pa ne samo meni ampak nam vsem, katerih srca že gorijo zate, da se ti popolnoma predamo na oltar.«

In potem pridem na bogoslužje že pripravljena. V meni gori ogenj, ljubezen, hrepenenje po Bogu. In potem sem opazovala v duhu, kako je On prevzel dogajanje v cerkvi, ker si se mu pred tem dal na razpolago, veš, da tvoj čas z Njim ni šel v prazno, ampak je obrodil sad.

Danes je bilo bogoslužje v celoti nadnaravno. Od slavljenja do jemanja Gospodove večerje, do Božje Besede, ki jo je imel brat Darko Krainer.

In Beseda je govorila. Govorila je meni in nam vsem. Le trdosrčno srce nebi moglo sprejeti Božjega opomina, ki je bil izrečen iz ljubezni.

In nato je pastor Denis govoril Besedo in molitev pred Gospodovo večerjo, in Gospod mi je rekel: »Moja Beseda je za večno utrjena v Nebesih. Moja Beseda je za večno utrjena v nebesih.«

Gospod, na veke ostaja tvoja beseda, trdno stoji v nebesih. (Psalm 119:89).

In nato smo imeli Gospodovo večerjo. Ko sem vzela kruh in kelih, sem se postavila izza stene, z očmi usmerjenimi proti oknom, in zaprla oči. Moje misli so poletele k mojemu Gospodu: »Ja, Gospod, Tvoja Beseda je za večno utrjena v Nebesih. Ljubim Te. In v naslednjem trenutku sem spet na obzorju svojih vek zagledala rdečo barvo; tako lepo, tako močno, tako jasno in tako prepričljivo barvo, barvo Jagnjetove krvi. Tega si niti pod razno nebi mogla izmisliti ali si predstavljati izmisliti, zato sem vedela, da se to ni zgodilo slučajno, niti na naraven način. To je bila nadnaravna slika – vizija, ki mi jo je dal Bog. Če bi lahko, bi tam stala in se pogovarjala z Gospodom, in gledala to vizijo, dokler nebi pojenjala, a sem morala odnesti kozarček in se usesti nazaj na sedež.

Iz mojih ust, v mojih ustih, v mojem srcu je še naprej odzvanjalo: »Gospod, samo Tvoja sveta kri in nič drugega, ne more oprati mojih grehov in grehov mojih bratov in sester. Samo Tvoja sveta kri, Gospod, je to storila in dela vsak dan. Hvala Ti!«

Nevenka – 3.3.2024