Becky Dvorak - ČAKANJE NA POPOLNO MANIFESTACIJO OZDRAVLJENJA

ČAKANJE NA POPOLNO MANIFESTACIJO OZDRAVLJENJA

 

Becky Dvorak

 

 

Sprašujete: »Kaj pa oseba, za katero so že večkrat molili, in ve, da jo želi Bog ozdraviti, vendar se zdi, da nikakor ne prejme popolne manifestacije?« To je zahtevno vprašanje, vendar ima odgovor.

 

Tej osebi bi priporočala, naj zelo pozorno posluša, kaj dejansko govori, ko je z ljudmi enako misleče vere, kaj govori, ko je z ljudmi, ki nimajo učenja ali razumevanja o božanskem ozdravljenju, in kaj govori, ko je sama. Naše besede imajo moč ustvarjati ali uničevati.

Pregovori 18:21 – »Smrt in življenje sta v oblasti jezika, kdor ga rad uporablja, bo jedel njegov sad.«

Če nekdo reče: »Tako sem sit in utrujen od tega čakanja na ozdravljenje.« Takšna oseba bo še naprej bolna in utrujena.

Če nekdo reče: »Tega ne zmorem več.« Potem bo situacija ušla izpod njihovega nadzora.

Če nekdo reče: »Tako nevzdržno boli.« Potem bo bolelo in zelo bolelo.

Če nekdo reče: »Nikakor ne prejmem celotne manifestacije ozdravljenja.« Potem je tudi ne bodo prejeli. Naj se sliši še tako težko, naše besede dobesedno nadzorujejo naše življenje.

 

Spodbudila bi jih tudi, naj v svojem življenju preiščejo katero koli področje greha, s katerim se niso ukvarjali, ter se pokesajo in gredo naprej.

Posebej preverite prepir in zagrenjenost in nato odpustite. Tistim, ki so jim storili krivico, morajo odpustiti. Če tega ne storijo, bo njihovo zaupanje omajano, ko bodo šli pred Boga in mu predstavili svoje prošnje.

In to je zaupnost, ki jo imamo z njim: on nas usliši, kadar ga prosimo po njegovi volji. In če vemo, da nas v vsem posluša, za kar koli ga prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili. (1 Janez 5:14-15)

Toda kot sem učila v prejšnji objavi 9. avgusta 2011; »Postaja slabše in ne boljše«. Bog ne želi, da bi nam zadržal ozdravljenje. On je že plačal ceno za naše ozdravljenje, ko je ponudil svoj hrbet, da bi ga prebičali, da bi odkupil ozdravljenje za nas.

V resnici je nosil naše bolezni, naložil si je naše bolečine, mi pa smo ga imeli za zadetega, udarjenega od Boga in ponižanega.

On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, po njegovih ranah smo bili ozdravljeni.

(Izaija 53:4–5)

 

Zato je ovira, da bi prejeli popolno razodetje, znotraj nas.

 

Naučiti se moramo premagati področje svojih 5 čutov, kot je to storil Abraham.

Obenem pa naj bi postal tudi oče obrezanih, in sicer tistih, ki niso samo obrezani, temveč tudi hodijo po stopinjah vere, ki jo je imel naš oče Abraham, preden je bil obrezan.

Obljubo je Abraham prejel po veri

Kajti obljuba, ki je bila dana Abrahamu ali njegovemu potomstvu, da bodo dediči sveta, ni bila dana po postavi, ampak po pravičnosti, ki izvira iz vere.

Če bi namreč postali dediči tisti, ki se sklicujejo na postavo, bi se vera izvotlila, obljuba pa bi bila brez učinka. Kajti postava povzroča jezo. Kjer pa ni postave, tudi ni prestopka.

Potemtakem postajamo dediči po veri, tako da je dedovanje iz milosti in da je obljuba zagotovljena vsemu potomstvu, ne samo tistemu, ki izvira iz postave, ampak tudi tistemu, ki izvira iz vere Abrahama, ki je oče nas vseh, kakor je pisano: Postavil sem te za očeta mnogih narodov, pred Bogom, kateremu je verjel, in ki oživlja mrtve in kliče v bivanje stvari, ki jih ni.

Na osnovi upanja je proti upanju veroval, da bo postal oče mnogih narodov, kakor je bilo rečeno: Takó bo s tvojim potomstvom. In vera se mu ni omajala, čeprav je videl, da mu je telo že zamrlo, saj je imel nekako sto let, in da je Sari naročje omrtvelo.

Ob Božji obljubi ni podvomil v neveri, marveč se je v svoji veri še okrepil in izkazal čast Bogu, popolnoma prepričan, da more Bog to, kar je obljubil, tudi uresničiti.

Zato mu je tudi bilo to šteto v pravičnost. To, da mu je bilo šteto, pa ni bilo zapisano samo zaradi njega, temveč tudi zaradi nas.

Saj bo šteto tudi nam, ker verujemo vanj, ki je obudil od mrtvih Jezusa, našega Gospoda: on je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je bil obujen zaradi našega opravičenja. (Rimljanom 4:12–25.)

 

Osebni primer premagovanja kraljestva 5 čutov:

Moje koleno je drgnilo kost ob kost. Čuti so mi govorili, naj grem po zdravniško pomoč. Bilo je otečeno, čutila sem, kako se kosti trejo druga po drugi, drugi so slišali to trenje. Bilo je zelo boleče in težko sem hodila, a odločila sem se, da svojo vero prenesem v dejanja.

Še naprej sem izjavljala, da je bilo moje koleno ponovno ustvarjeno v imenu Jezusa. Govorila sem s kolenom in rekla, naj se ponovno ustvari. Sploh si nisem privoščila zastoja. Nisem se hotel osredotočiti na svojih 5 čutov in na človeško razmišljanje ter sem govorila samo Besedo in nadaljevala s svojimi vsakodnevnimi opravili. Ko so me drugi spraševali o mojem kolenu, sem odgovoril z besedami, kar si želim, in ne s tem, kar sem imela »V Jezusovem imenu SEM ozdravljena.« In v nekaj dneh sem prejela popolno manifestacijo, popolnoma novega kolena!

Prenova uma z branjem Božje besede je nujna v vsaki bitki.

V življenju so bili trenutki, ko sem se morala prisiliti, da sem se osredotočila na Besedo, ker je bilo tisto, kar je bilo pred menoj, zelo močno, trmasto, boleče ali videti celo nemogoče, vendar sem se odločila brati Besedo, izgovarjati Besedo, dokler ni postala bolj resnična zame kot simptomi in človeško razmišljanje.

Brala bi Besedo, dokler ne bi zaspala, in če bi se znova zbudila, bi jo spet brala, dokler ne bi spet zaspala. Dejansko bi sanjala Besedo in videla in slišal sebe, kako govorim Besedo.

»Potemtakem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje pa je po Kristusovi besedi.« (Rimljanom 10:17)

Morala sem premagati bitko v svojih mislih. Fizično kraljestvo je izpostavljalo simptome in bolečino, moj duh pa mi je govoril, naj ignoriram simptome, verjamem Božji Besedi in svojo vero prenesem v dejanje v skladu z Besedo.

To je bila bitka, vendar sem zmagala in prejela popolno izpolnitev, tako, da sem pogled usmerila na Božjo besedo.