Rak debelega črevesa me
ne bo ubil!
Dr. Michael H. Yaeger
V telesu sem začel doživljati
nekaj zelo motečih simptomov. To je bilo v letu 2003. Teh simptomov ne bom
našteval, je pa bilo približno devet različnih fizičnih manifestacij. Eden od
simptomov je bil še posebej zaskrbljujoč: skoraj vsakič, ko sem imel gibanje
črevesja, se je zdelo, kot da mi vsa drobovina prihaja ven. V tem trimesečnem
obdobju sem bil včasih tako bolan, da sem mislil, da bom vsak trenutek umrl.
Moje običajno delovanje ob
takšnih situacijah, bolezenskih simptomih je, da takoj zapovem kateri koli
bolezni, bolečini ali slabosti, da zapusti moje telo v imenu Jezusa Kristusa iz
Nazareta, kot je zapisano v Marku 11:23:
»Resnično,
povem vam: Kdor bo rekel tej gori: ›Vzdigni se in se vrzi v morje‹ in ne bo
dvomil v svojem srcu, temveč verjel, da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo
zgodilo.«
Vendar pa so ti simptomi trmasto
zavrnili odhod. Naredila sem seznam vsega, kar se je dogajalo v mojem telesu,
nato pa te simptome raziskovala na internetu. Vsi so kazali na raka debelega
črevesa. Nekaj let prej sem šel skozi podobno bitko vere, z rakom prostate.
Ponovno sem se v veri oprijel
Božje Besede. Hudiču, sebi in duhovnemu svetu sem pogumno oznanil, da po Psalmu
118:17:
»Ne
bom umrl, ne, živel bom in pripovedoval o Gospodovih delih.«
K Jezusu sem kričal za njegovo
milost in njegovo usmiljenje sredi te bitke vere. Ta boj je bil na trenutke skrajno silovit in mučen!
Tri mesece sem nadaljeval s tem
bojem. Govoril sem s simptomi in jim zapovedal, naj odidejo, v skladu z Jakobom
4:7:
»Podvrzite
se torej Bogu, hudiču pa se uprite in bo od vas pobegnil.«
Še naprej sem hvalil, se
zahvaljeval, proklamiral Božjo Besedo in molil l Bogu, da sem ozdravljen, brez
če-jev, ali ampak. Pogumno sem izjavil, da je hudič lažnivec. Tri mesece, vsak
dan, pogosto ves dan, sem oznanjal, kaj je Bog rekel o meni. Nikogar drugega nisem
povabil, da bi mi stal ob strani v tej bitki vere.
Večina ljudi, če bi vedeli, kaj
preživljam, bi me razglasila za mrtvega in me zapustila. Verjeli ali ne,
obstajajo celo ljudje, ki se imenujejo kristjani, ki bi se veselili moje smrti.
Ja, ljudem bi govoril naj molijo, ampak bilo bi več negativnih komentarjev kot
resničnosti Božje besede.
Kot je zapisano v 1 Petrovem
pismu 2:24:
»Sam
je na svojem telesu ponesel naše grehe na les, da bi mi grehom odmrli in živeli
za pravičnost. Po njegovih ranah ste bili ozdravljeni.«
Če sem bil ozdravljen, sem bil
ozdravljen; če sem ozdravljen, sem ozdravljen; in če sem ozdravljen, sem zdrav!
Tri dolge mesece sem stal in se
boril v veri. Veliko noči in dni sem hodila po tleh našega cerkvenega svetišča,
hvalila Boga, da sem ozdravljena in se upirala duhu strahu.
Potem
pa sem se nekega dne zbudil in vsi simptomi so izginili, hvaljen Bog. In nikoli
se niso vrnili. Hvala ti, Jezus!
Imel sem prijatelja v medicinskem
svetu, ki se je usedel in z mano razpravljal o situaciji. Prosil me je za vse
specifične simptome, ki sem jih v tem obdobju doživljal. Ko sem končal, mi je
povedal, da sem brez dvoma imel raka
na debelem črevesu. Ste opazili besedo, da sem
ga imel, a ne več!
Hvalite Gospoda, kakor je
zapisano v Psalmu 103:2-3:
»Slávi, moja duša, Gospoda, ne
pozabi nobenega dejanja njega, ki odpušča vso tvojo krivdo, ki ozdravlja vse tvoje bolezni.«
Moje ozdravljenje je dokaz
moči vere in moči Božje besede.
Za zaključek, potovanje, ki sem
ga doživel pri premagovanju raka debelega črevesa, je bilo pravi preizkus vere.
Zahtevalo je, da se potopim v Božjo besedo, ga nenehno hvalim in se upiram
sovražniku na vsakem koraku.
Moja zgodba služi kot opomnik, da
se kot kristjani lahko naslonimo na Božje obljube in resnice, ki jih najdemo v
Svetem pismu, in zaupamo v Božjo ozdravljajočo moč, da trdno in z vztrajno vero
stojimo v zaupanju in oznanjamo obljube Svetega pisma, lahko premagamo
življenjske izzive in zmagovito živimo v Kristusu. Kot je zapisano v Rimljanom
8:37:
»Toda
v vseh teh preizkušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar