Ulf Ekman - MOČ V IMENU JEZUS

 

ULF EKMAN

 

MOČ V IMENU JEZUS

 

 

 

 

Bog je položil v ime Jezus avtoriteto. Ko prejmeš razodetje, kaj Jezusovo ime zares pomeni, boš dobil moč, kakršno prej nisi imel. Začel boš delovati na popolnoma nov način in boš odkril, da ni težko živeti zmagovitega krščanskega življenja.

 

V tej knjižici boš odkril:

 

·         Kaj pomeni ime Jezus

·         Kako učinkovito uporabljati ime Jezus

·         Kaj lahko ime Jezus naredi za tiste, ki verujejo

Ime Jezus je neprecenljivo darilo, ki ti ga je dal Bog!

 

Ulf Ekman je postal znan po vsej Švedski, Evropi in svetu, kakor dinamičen pridigar, biblijski učitelj in pisatelj. Je ustanovitelj in ravnatelj Biblijske šole Beseda Življenja s preko 1000 rednih študentov in pastor eksplozivne cerkve Beseda Življenja, ki se nahaja v Uppsali na Švedskem.

 

 

Moč v imenu Jezus

 

"To pa je njegova zapoved, da verujemo v ime Njegovega Sina Jezusa Kristusa in se ljubimo med seboj, kakor nam je zapovedal." (1 Janez 3:23)

Bog nam je dal to zapoved in kakor vse druge zapovedi, se mora tudi ta izvrševati. V tem delu Pisma nam Bog govori, da verujemo v ime Njegovega Sina Jezusa Kristusa. To ne pomeni, da moramo imeti samo splošno vero v Njega, temveč nasprotno, imeti popolno zaupanje v Njega.

Na primer, ti lahko verjameš, da bo stol zdržal tvojo težo. Da bi to preveril, lahko nanj položiš nekaj težkega. Lahko se celo, tudi zelo previdno usedeš na rob stola, toda to ni vera o kateri govori Biblija. Prava vera nas bo opogumila, da sedemo na stol, da se v njem celo sprostimo in spočijemo.

Verovati pomeni predati se tistemu  kar veruješ. V tem primeru pomeni vera verovati, opreti se in posvetiti imenu Jezus.

            Na sledečih straneh bomo raziskali to Ime. Odkrili bomo, kaj to ime je, kaj vsebuje in kaj lahko naredi za tiste ki verujejo in se zanašajo nanj.

 

Zanesljivost v duhu

 

Na vsak način bomo opazili, da obstaja neznatna razlika med Jezusom in Njegovim imenom. O tem moramo dobiti razodetje od Boga. Peter je rekel Jezusu: " Ti si Kristus, Sin živega Boga" (Matej 16:16),  Jezus pa mu je odgovoril: "To je res, končno začenjaš nekaj razumeti, Peter. Toda, tega nisi odkril sam. Tebi to ni sporočilo telo in kri, temveč moj nebeški Oče."

            Tudi mi danes potrebujemo to isto razodetje - nebeško razodetje, ki globoko v našem duhu odkriva, da je Jezus Božji Sin. To ime, nam prav zares lahko pokaže resnične mogočnosti tega Imena.

            Ko prejmeš razodetje, kaj Jezusovo ime zares pomeni, boš dobil pogum, ki ga prej nisi imel. Bolj kot razumeš, kaj je Bog vložil v to Ime in kaj ti je skozi to ime darovano, toliko bolj začenjaš delovati na nek popolnoma nov način. Ko se učiš uporabljati moč v Njegovem Imenu, boš odkril, da ni tako težko živeti zmagovitega krščanskega življenja.

            Knjiga Apostolskih del, govori o načinu, kako učinkovito uporabiti moč v imenu Jezus. Pisana je kot knjiga z navodili, ki nam pokažejo, kako praktično uporabljati to moč v različnih situacijah v svetu okoli nas.

            V Apostolskih delih 3 poglejmo čudež, ko človek, ki je bil hrom od rojstva, ozdravi. Medtem, ko so ljudje vstopali in izstopali iz svetišča, je ta človek sedel pri vratih in prosil miloščino. Naenkrat je skočil, začel hoditi, plesati in slaviti Boga. Vsi so se spraševali, kaj se je z njim zgodilo. Množica, ki se je zbrala je začudena stala okoli njega. Ta hromi človek je bil sedaj zdrav in je hodil.

 

 

"To nisem jaz, to je Ime"

 

 

Ko je Peter to videl, se je obrnil od ljudstva z besedami: "Možje Izraelci, kaj se temu čudite? Kaj strmite v naju, kot da bi bila s svojo močjo ali pobožnostjo dosegla, da je mož shodil? (Apostolska dela 3:12)

Peter je bil popolnoma osvobojen religioznih predsodkov. Ni mu bilo potrebno prisvajati si Božjo slavo, ali pritegniti pozornost ljudi na sebe. Ni mu bilo potrebno govoriti: "Jaz sem tisti, ki je položil roke na njega. Postili smo se in molili dvajset dni, vse dokler ni prišlo do preboja. O, kako naporno smo morali delati!"

            Ne, ker to nikakor ni bilo odvisno od njega, od njegove vere, od njegovega sočutja ali posebne nadarjenosti za molitev. To ni bilo odvisno od njegovega religioznega ozadja, ali znanja. To je bilo odvisno od nečesa, kar nikakor ni bilo del njega. Šestnajsti stih nam odkriva resnični izvor tega čudeža: " In po veri v njegovo ime, mu je to ime dalo moč…. vera vanj je temu (hromemu človeku) vrnila popolno zdravje, pred očmi vseh vas."(Apostolska dela 3:16)

 

 

Vera v Jezusovo ime

 

 

Spomnite se kaj je rekel Janez: "Tudi to je Njegova zapoved: da verujemo v ime Njegovega Sina Jezusa Kristusa." Peter je govoreč v Jezusovem imenu, v življenje tega človeka prinesel čudež.

"Srebra in zlata nimam, dam ti pa, kar imam:  v imenu Jezusa Kristusa Nazarečana, hodi!" (Apostolska dela 3:6).

Peter je vedel, kaj ime Jezus predstavlja. Vedel je katere možnosti ime Jezus ima, če bo svojo vero in zaupanje položil vanj.

Seveda moramo razumeti, da izgovarjajoč ime Jezus, ne osvobajamo avtomatično Božje moči. To ne deluje samo zato, ker mi rečemo: "Jezus". Tukaj ne govorimo o neki magiji. Toda, če verujemo in molimo v Jezusovem imenu in položimo vse svoje zaupanje v njega, se lahko zgodijo čudeži!

V osmem poglavju Apostolskih del, vidimo drugi dogodek, v katerem je bilo uporabljeno ime Jezus. Evangelist Filip, katerega je Bog silno uporabljal, je prišel v Samarijo in pridigal ljudem o Kristusu. Šesti stih nam govori, kaj se je dogajalo. "Množice so enodušno prisluhnile Filipovim besedam. Poslušale so ga in gledale znamenja, ki jih je delal".

Dvanajsti stih nam daje še večji uvid v ta dogodek. Razjasni nam, kaj so Samarijani verovali: "Začeli so verjeti Filipu, ki jim je oznanjal evangelij o božjem kraljestvu, in o imenu Jezusa Kristusa."

Tukaj vidimo koliko je to Ime pomembno v Božjih očeh, ker nam On ne pove, da je Filip pridigal o Jezusu, ampak o imenu Jezus. Govoreč o tem, postavlja Bog poudarek na to, kaj to Ime vsebuje in kaj lahko naredi na ustnicah vernikov, ki verujejo vanj in poznajo njegove zmožnosti.

 

Ime predstavlja osebo

 

 

Kaj vsebuje ime Jezus? Biblijska imena govorijo o značaju oseb. Kakor tudi mi povezujemo določena imena z določenimi osebami, tako imena v Bibliji vedno predstavljajo osebe, ki stojijo izza teh imen.

Ko je Bog odkrival svoja imena Izraelskemu ljudstvu, je odkrival sebe. Na ta način, je Bog Izraelcem odkril svoj značaj in svojo naravo. Z objavo svojih imen, je pokazal, kaj ima On v posesti, kdo je On in kaj je sposoben storiti.

Biblija nam daje mnogo različnih zaveznih Božjih imen. Ta imena nam jasno govorijo, da je: Bog naš ozdravitelj, Gospod naš mir, Gospod naš skrbnik, Gospod vedno prisoten, Gospod naš pastir in drugo. Skozi svoja imena nam razodeva, kdo On je.

Če želimo biti deležni tega, kdo On je in kaj ima za nas, se moramo zanašati na to, kaj Njegovo ime vsebuje. To je razlog zaradi katerega nam Bog oznanja svoja Imena. Vsa  ta Božja starozavezna imena so vsebovana v imenu Jezusa Kristusa.

Ime Jezus pomeni odrešenje. To odrešenje ne vključuje samo novo rojstvo, ampak tudi ozdravljenje fizičnega telesa, obnovitev misli in duše, zaščito od zla, osvoboditev in popolno obnovo človeka.

Jezus Kristus je bil prvi resnično svoboden človek, ki je hodil po zemlji.  Ko slišiš Njegovo ime, ti veš kdo je On.  Če razumeš Njegovo ime in veš kaj pomeni, ko Jezus reče: "Jaz sem Gospod, ki te ozdravlja. Jaz sem Gospod, tvoj mir. Jaz sem vedno s teboj. Ne bom te zavrgel niti zapustil" in drugo, boš razumel, kdo je On in kaj je položil v tebe - kaj ti je dal.

 

 

Oni so imeli Njegovo ime!

 

 

Ko je vstal od mrtvih in sedel z desne strani Očeta, je Jezus izlil Svetega Duha. Cerkev je bila rojena in začela je delovati. Ljudje so bili nanovo rojeni in postali nova stvaritev v Kristusu Jezusu. Kmalu je nastala cela skupina ljudi, ki so bili kakor Jezus. Hodili so naokrog izpolnjeni s Svetim Duhom in delali ista dela, ki jih je delal Jezus.

Spomnite se, da učenci v knjigi Apostolskih del, še niso imeli Nove zaveze, temveč samo Staro zavezo. Pavel do takrat še ni napisal svojega pisma, niti Luka še ni napisal Evangelija in knjige Apostolskih del. To pomeni, da Nova zaveza še ni obstajala. Vse kar so oni imeli, je bilo apostolsko učenje o Jezusu in Svetemu Duhu, ki je bil v njih in na njih. To je naredilo te ljudi tako znamenite.

Čeprav niso imeli Nove zaveze, kakor jo imamo mi, so imeli zelo velik vpliv  na svet okoli sebe. Kako so to mogli doseči?  Imeli so istega Svetega Duha, ki prebiva v tebi in okoli tebe. Imeli so Jezusovo kri in vedeli so kaj je odkupitev. No, poleg tega so imeli nekaj, kar je za mnoge od nas nepoznan izvor mogočnosti - imeli so ime Jezus in ga učinkovito uporabljali.

Bog jim je odkril, kaj si to Ime lasti in kaj lahko stori.  Oni so začeli verovati in delovali na tem temelju.

 

On je dedoval to Ime

 

 

Jezus je prejel to Ime na različne načine in z različnimi razlogi. Predvsem mu je bilo dano pri Njegovem rojstvu. Angel je najavil, da se bo On imenoval Jezus in  da bo odrešil svoje ljudstvo od njihovih grehov. To bo, je rekel angel izpolnilo prerokbo, ki govori o prihodu Emanuela - kar pomeni: "Bog z nami". Jezus, je to Ime z vsem njegovim preroškim pomenom, prejel ob svojem rojstvu.

Prvo poglavje pisma Hebrejcem govori o tem, da je On dedoval svoje Ime. Kot kraljev sin je imel pravico do tega. Na primer, nekdo z imenom Rockefeller ima pravico prejeti dediščino od osebe, ki nosi to isto ime. Jaz nimam nikakršne pravice zahtevati dediščine od Rockefellerja, ker je moj priimek Ekman. Moral bi biti Rockefeller, da bi lahko zahteval svoje pravice.

Jezus je dedoval ime od svojega Očeta, kakor piše v Pismu Hebrejcem 1:4. Njegovo ime je večje od vseh drugih imen, vključujoč tudi imena angelov. Ime vsebuje več in predstavlja več od kateregakoli drugega imena.

Imena, kakor lahko vidimo, lahko predstavljajo osebo. Ti nisi nič več, kakor to, kar stoji izza tvojega imena.

Če imaš tri dolarje na svojem bančnem računu, veš kolikšna je tvoja plačilna moč.  To je tisto, izza česa stoji tvoje ime. Lahko  odideš v banko in poskušaš napisati ček za tri tisoč dolarjev, ga podpisati in ga dati blagajniku, toda ko bo pogledal tvoj račun in videl, da imaš samo tri dolarje, se boš sramoval. Poskušal si zahtevati nekaj, kar ti ne pripada.

 

 

Moč je položena v to Ime

 

 

Jezusovo ime je vrednejše od tvojega imena. Namesto da proslavi in povzdigne tvoje ime, je Bog povzdignil ime Jezus. On ga je povzdignil in proslavil s tem, da je položil nebeško slavo v to Ime. Če govorimo slikovito, je Bog vse kar ima v svoji nebeški banki, položil v ime Jezus. Vse je položeno tja, da bi to lahko koristil.

Medtem, ti je to Ime dovoljeno koristiti samo toliko, kolikor pripadaš Njegovi družini. Član Božjega kraljestva in Njegove družine postaneš takrat, ko si nanovo rojen. V tem trenutku prečudovita dediščina postane tvoja - dediščina ki med drugim vključuje tudi pravico do koriščenja imena Jezus.

Zamisli si, da je tvoj oče lastnik banke. Tvoj starejši brat je direktor in on ti je dal pravico, da uporabiš njegovo ime vsakič, kadar vstopiš v banko. In ne samo to, prav tako ti je že dal ključe banke in samega trezorja. Z drugimi besedami, ti je dal dostop k vsemu, kar se nahaja v banki. Tudi čistilka ima lahko ključe glavnega vhoda banke, da bi lahko ponoči počistila, toda nima ključev trezorja.

Ti in jaz sva prejela Ime, katero nam daje pristop v samo nebo. Skozi to Ime smo prejeli možnost, da osvobodimo vse, kar se na zemlji lahko osvobodi. Zaradi tega pravi Jezus Petru, da nam je dal ključe, ki lahko zvežejo in razvežejo stvari na zemlji. Ključ je Jezusovo Ime.

Jezusovo ime ti je dano, da razvežeš tisto, kar mora biti razvezano in da zvežeš tisto, kar mora biti zvezano, ter da iščeš iz neba tisto, kar ti je potrebno.

Jezus pravi:"Bodi tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji." (Matej 6:10).

V to ime lahko postaviš svojo vero, da bi odprl tisto, kar bi moralo biti odprto, zvezal, kar bi moralo biti zvezano in osvobodil, kar bi moralo biti osvobojeno. Kot rezultat tega, bo tisto, kar se nahaja v nebesih začelo teči k zemlji. Tedaj bo Božja volja, ki je v nebesih, popolnoma izpolnjena tudi na zemlji.

Ti si prejel nekaj zelo dragocenega - ime Jezus. Zaradi tega je nadvse pomembno da to razumeš. Lahko bi mnogo več govoril o tem, vendar ti mogoče tega  niti takrat nebi razumel. Zato moraš prositi Boga za razodetje o imenu Jezus. Svetu Duh je tisti, ki odkriva, kako dragoceno je ime Jezus, kako zelo veliko lahko doseže in koliko moči je v njem.

 

 

Molitev v Jezusovem imenu

 

 

V evangeliju po Janezu 16:23,24 nam Jezus govori o času po svojem križanju in  vstajenju, ko več ne bo prisoten med svojimi učenci na fizično viden način. "In tisti dan me ne boste ničesar spraševali. Resnično, resnično, povem vam: Če boste kaj prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal. Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno!"

To pomeni, da je ime Jezus danes popolnoma pravnomočno. Njegova kri je popolna in večna žrtev. Ko je bila prinesena k Očetu, je Oče razglasil, da je človeštvo pravično. Potem, ko je sedel z desne strani svojega Očeta, nam je Jezus predal polno pravico do koriščenja Njegovega imena.

Kadarkoli z vero uporabiš ime Jezus, te mora celotno nebo poslušati. Razmisli malo - sam po sebi ti nisi nič. No, poskušaj  položiti svojo vero v ime Jezus in osvoboditi moč, ki stoji izza Njegovega imena! Videl boš, da tedaj ni pomembno, kdo te takrat namerava ustaviti. To ime je postalo močno za tebe osebno, zaradi tega, ker si opravičen v Jezusovi krvi in si postal del Njegovega Telesa. Zaradi tega imaš pravico uporabiti to Ime.

 

 

Pokliči to Ime!

 

 

Kakor smo prej videli, v trenutku ko si bil nanovo rojen, si prejel pravico do uporabe imena Jezus. Tisti, ki niso nanovo rojeni, nimajo te pravice. Kljub temu  imajo pravico da pokličejo to Ime, da bi bili odrešeni. Če nisi nanovo rojen, pokliči Jezusa in prosi za odrešenje v Njegovem imenu. Vsi tisti, kateri pokličejo Njegovo ime in ga priznajo za svojega Gospoda, bodo rešeni (Rimljanom 10:9-13).

To Ime lahko začneš uporabljati od trenutka, ko si sprejel Jezusa kot svojega osebnega Gospoda in Odrešenika. Sklicujoč se na to Ime, lahko prejmeš vse obljube, katere ti je dal Bog. Tvoja molitev pred Bogom, je vredna zaradi tega, ker se sklicuješ na Jezusovo ime. Ni ti treba vpiti, skakati, jokati ali se valjati po tleh. Dovolj je, da veruješ v ime Jezus.

Ko uporabljaš ime Jezus, te nebesa slišijo in dajo odgovor na tvojo molitev.

Biblija popolnoma jasno pove, da boš prejel odgovor. "In tisti dan me ne boste ničesar spraševali. Resnično, resnično, povem vam: Če boste kaj prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal. Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno!"(Janez 16:23,24). "Tisti dan boste prosili v mojem imenu, in ne pravim vam, da bom jaz prosil Očeta za vas. Oče sam vas ima rad……(Janez 16:26,27).

Jezusu ni potrebno moliti za tebe, On enostavno lahko moli s tabo. On je tvoj odvetnik v nebesih. On te zastopa kot tvoj predstavnik. Ko se sklicuješ na Njegovo Ime, reče: "Ta primer je pravnomočen! Jaz sem jim dal svoje Ime in svojo kri. Oče, obljubila sva jim, da bova izpolnila vse njihove zahteve, ko bodo uporabljali moje ime!"

"Da, Amen, odgovarja Oče. 'Dajmo jim, kar zahtevajo!'" To je način, kako to deluje.

 

 

Satan beži od Jezusovega imena

 

 

Hudič ti lahko reče: "Nimaš pravice to delati. Nimaš pravice biti tako drzen."

Toda Jezus pravi: "Moja kri pokriva tvoje grehe. Dajem ti pravico do uporabe svojega Imena. Jaz sem premagal smrt in pekel in te postavil z desne svojemu Očetu, ko sem ti dal svoje Ime v uporabo."

Kaj se je zgodilo? Jezus je porazil satana, mu odvzel orožje, vstal od mrtvih in sedel z desne Očetu. Ko je vse to naredil, se je vrnil k učencem in jim rekel: "Dana mi je vsa oblast na nebu in na zemlji" (Matej 28:18).

Z drugimi besedami, Jezus pravi: "Vsa oblast (exousia) je predana meni. Zlomil sem oblast, ki jo je imel hudobni nad zemljo in jo vzel nazaj. Zaradi tega je vsa moč na nebu in na zemlji predana meni. Zaradi tega vam pravim, da pojdite po celem svetu in oznanjujte Radostno vest vsemu stvarstvu."

"V mojem imenu boste govorili v novih jezikih, v mojem imenu boste polagali roke na bolne in bodo ozdraveli, v mojem imenu boste izganjali hudobne duhove. Medtem ko boste to delali, vas nič ne bo moglo raniti, ker sem vam predal oblast, da pohodite kače in škorpijone. Dal sem vam svoje Ime v uporabo in, ko ga uporabite z vero, boste zvezali hudičevo moč, da ne bo mogel dotakniti ljudi" (poglej Marko 16:15-18 in Luka 10:19).

To je resnica za vsakega vernika. Vrata pekla ga ne morejo premagati. Ti lahko osvobodiš ljudi tako, da bo hudičeva sila nad njihovimi življenji zlomljena, da bi bili oni zmožni vstopiti v Božje kraljestvo. Lahko prosiš Očeta v Jezusovem imenu in prejmeš odgovor na svojo molitev zaradi tega, ker je Jezusovo Ime popolnoma pravnomočno.

 

 

On si je izboril  to Ime

 

 

Lahko vidimo, da je Jezus dobil svoje Ime na dva načina: prvi, Njegovo ime mu je bilo dano na dan Njegovega rojstva. In drugi, On ga je nasledil. No, poglejmo še tretji način. V Filipljanih 2:9 lahko beremo: "Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podaril ime, ki je nad vsakim imenom…."

Skozi svojo smrt in vstajenje, je Jezus premagal hudiča in za vedno zlomil njegovo moč. Od satana je vzel ključe smrti in razglasil: "Bil sem mrtev, a zdaj, živim!" Zaradi tega, ker je premagal satana, ima On veliko Ime - Ime, ki je iznad vsakega drugega imena.

To lahko primerjamo s tem: Björn Borg si je izboril svoje ime. Nihče ni vedel kdo on je, dokler ni začel zmagovati v tenisu. Njegovo ime se je začelo pojavljati v časopisih, posebno pa je postalo pomembno po njegovih petih zmagah v Wimbledonu. Ljudje so doumeli, kdo stoji za tem imenom, tega običajnega, vsakdanjega švedskega imena Björn Borg. Njegovo ime je stalo izza sposobnosti doseganje velikih uspehov.

Jezusovo ime je bilo običajno med Izraelci v Njegovem času. Celo v Bibliji beremo o drugih ljudeh, ki so nosili to isto ime, toda Jezusovo ime je bilo ime Kraljevega Sina. (V Njegovem imenu ni obstajalo na videz nič posebnega, dokler ni premagal satana in dosegel svoj Wimbledon). Dosegel je častno zmago: Ime Jezus. Biblija nam govori, kako mu je Bog dal Ime, ki je nad vsakim drugim imenom.

On je ponižal samega sebe in postal poslušen do smrti na križu. Porazil je satana, uničil satanova dela, premagal smrt, vzel grehe na sebe, skupaj z vsemi našimi boleznimi in slabostmi. Zaradi tega ker je na sebe vzel ves naš obup, ga je Bog povzdignil iznad vsega in mu dal Ime, ki je nad vsakim imenom. Aleluja!

Prosi Svetega Duha, da ti odkrije resničnost Imena, ki ga izgovarjaš in potem boš razumel, kako je v resnici prečudovito. Videl boš, kaj pravzaprav stoji izza njega.

Vse, kar je Jezus naredil tukaj na zemlji, je zajeto v imenu Jezus. Vse, kar je Jezus bil in kar je, skozi celo večnost, se nahaja v tem Imenu. Vse, kar je naredil skozi vso zgodovino, vključujoč tudi Njegovo zemeljsko življenje, ko je umrl in vstal od mrtvih, je del tega Imena. Izza imena Jezus, je vse kar je On danes, sedeč z desne strani Očeta s svojo močjo v nebesih in na zemlji, medtem ko moli in posreduje za tebe. On je tvoj odvetnik in ti pomaga  po Svetem Duhu. Njegovo Ime je mogočno in deluje tebi v korist.

 

 

Moč v Njegovem imenu je večna

 

 

Te večne stvari, z vso svojo lepoto, veličastnostjo in močjo, so združene v prečudovitem imenu Jezus - Imenu, ki je dano tebi, da bi ga lahko koristil.

Ali razumeš, kaj ti je podarjeno?

Vse to je ukoreninjeno v imenu Jezus in storjeno tako, da ti je dostopno. Zaradi tega ker je On naredil vse, kar smo do sedaj omenili, je njegovo ime močnejše od vsakega drugega Imena. Zaradi tega, ker je Njegovo ime iznad vsakega drugega imena, je na Njegovem računu več bogastva, kot v kateremkoli drugem. Zares, na Njegovem računu je več bogastva kot na vseh drugih računih skupaj!

Še več, njegovo ime je vredno vsepovsod. Kje vse ima Njegovo ime pravzaprav vrednost? Filipljanom 2:10 nam daje odgovor: "…..Da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno bitij v nebesih, na zemlji in pod zemljo."

 

 

 

 

 

 

 

Oblast v treh svetovih

 

 

V teh stihih se omenjajo trije različni svetovi. Skozi Jezusovo Ime tebi, ti je dana oblast v vseh treh svetovih. Bog ti je dal Jezusovo ime, da bi pokazal, da si ti Njegov poslanec.

Ko imaš nek posel, ki ga moraš opraviti v banki, a nisi sposoben oditi tja, lahko pooblastiš nekoga, da to naredi namesto tebe.

Na isti način je, ko je Jezus sedel z desne Očetu, On sam pooblastil vernike, da gredo in delujejo namesto Njega, tukaj na zemlji. Dal ti je svoje Ime, da bi ti lahko izpolnil nalogo, ki ti jo je predal.

Če uporabimo primer banke, lahko rečemo, da ni pomembno, če te direktor banke sovraži, ali če ti bančni uslužbenci poskušajo otežiti posel. Oni so lahko proti tebi. Toda, ker si pooblaščen, boš prejel to kar zahtevaš, ker imaš pravico do tega.

 Ni ti potrebno misliti, da si nekaj posebnega. Toda tvoje ime na pooblastilu ti pripravlja pot. Na isti način ima Jezusovo ime vrednost kjerkoli ga predstavljaš, celo v nebesih, kjer nihče ni proti tebi! Vredno je tukaj na zemlji in še celo pod zemljo.

Sam satan živi v strahu in se ves trese ob zvoku imena Jezus. Hudič se boji Jezusovega imena in to je razlog zaradi katerega  ga moramo pogosto uporabljati: Jezus! Jezus! Jezus!

Hudič sovraži to ime.

 

Jezusovo ime utiša teologe

 

 

Satan se boji imena Jezus. Dal vam bom primer. Študiral sem teologijo skupaj z mnogimi drugimi študenti. Lahko se je bilo pogovarjati o čemerkoli, razen o najvažnejši temi - Jezusu Kristusu. Enkrat, ko sem sedel s skupino teologov, mi je prišlo na misel, da napravim majhen preizkus. Rekel sem: "Jezus" in reakcija je bila presenetljiva. Bilo je jasno, da so osramočeni, zatem zelo tihi in polni nelagodja.

Če bi rekel, "Gospod cerkve", ali "Bog", ali nekaj drugega, nikakor nebi reagirali na tak način. Toda jaz sem izgovoril Jezusovo ime, to ime, pa vedno izzove določeno reakcijo. Raj in pekel obračata pozornost ob omembi tega Imena.

Njegova moč je potrjena tukaj na zemlji in Njegovo ime je vzdignjeno iznad vsakega drugega imena. Vsako poglavarstvo demonov, ki se poskuša skriti ali zavleči nekam, se mora pokloniti pred imenom Jezus.

Nikomer se ni potrebno klanjati imenu svoje denominacije, temveč edino imenu Jezus. Zaradi tega je tako pomembno poznati učinke in zmožnosti tega Imena. V tem Imenu je zajeto vse nebo. Ko ga izgovarjaš z vero, ti vse nebo stoji ob strani, kot podpora tvoji zahtevi.

 

 

Jezusovem imenu ni potrebna podpora

 

Poglejmo, kako Jezusovo ime deluje v molitvi. Lahko ga uporabiš, kadar moliš za osebne potrebe, za potrebe drugih, kadar zapoveduješ demonom da zapustijo določeno osebo, ali prostor, prav tako pa tudi v slavljenju in oboževanju. To je samo nekaj področij in načinov kjer lahko uporabimo Jezusovo ime.

Ko posredujemo, ali molimo za osebne potrebe, nam ni potrebno neprestano ponavljati Jezusovo ime, znova in znova. Kako bi bilo, če bi se z nekom pogovarjal in neprestano ponavljal njegovo ime? To bi bilo smešno, tako v fizičnem svetu, kakor tudi v duhovnem. Moramo prositi Gospoda, da nas osvobodi od takšnih navad, da bi lahko razmišljali o vsebini Njegovega imena, a ne, da ga samo mehanično ponavljamo.

Torej, ko slavimo Gospoda in ko prihajamo pred Jezusa, lahko ponavljamo Njegovo ime in doživimo veliko radost. Nebo odzvanja v tem Imenu. On je prečudovit in Njegova lepota blesti. To je prav tako eden od načinov koriščenja Jezusovega imena.

Pismo Hebrejcem 13:15 pravi, da moraš slaviti ime Jezus. Medtem, ko ga proslavljaš, pravilno uporabljaš Njegovo ime, ti ga povzdiguješ in poveličuješ. Ti se popolnoma enostavno lahko veseliš in govoriš Njemu, ki te ljubi in Katerega ti ljubiš: "Jezus, jaz te ljubim. Jezus, ti si prečudovit. Hvala ti Jezus!"

Toda zapomni si, da ti ni potrebno ponavljati Jezusovega imena, kakor da je to ime nekakšna čudežna formula. Njegovo ime ne postaja nič boljše s tem, ker si ga ponovil dvajsetkrat.

Ko uporabljaš Jezusovo ime v molitvi, ti svojo molitev podpisuješ. To je kakor da se dva poslovneža usedeta skupaj, pogledata dokument, ki je pred njima, spomnita drug drugega na različne obljube in dogovore in potem ga podpišeta.

Ti imaš prav tako dokument. Le ta ti razkriva, kaj je Bog rekel in obljubil. Lahko govoriš Božjo Besedo, tj. besedo dokumenta, v zvezi s situacijo za katero moliš. Če delaš tako, spominjaš Očeta na to, kar je rekel. On je tvoj partner v Zavezi in ti lahko rečeš: "Oče, ti si rekel, da bo to tako in jaz se ti zahvaljujem, da jaz v Jezusovem imenu lahko molim in prejmem odgovor. Jaz vem, da že imam to, kar sem iskal v molitvi in zaradi tega Te slavim za to obljubo in v Jezusovem imenu jo podpisujem."

Ni ti potrebno mnogokrat ponavljati Jezusovo ime. Dovolj je enkrat! To je podpis, ki je pravnomočen v nebesih.  To ni magična formula, ki jo uporabljaš, da bi preglasil angele, da bi te Bog lahko slišal. Dovolj je imenovati Njegovo ime, zavedajoč se, da se nebesa na to odzovejo. Tudi sam Jezus pravi: "Da! Slišal sem tvojo molitev in spomnim se svoje obljube. Oče ti bo dal, karkoli zaprosiš od Njega z vero v moje ime."

Govoreč v priliki si uporabil Jezusovo ime kot podpis. In to je vse, kar moraš storiti. Takrat ti ni potrebno misliti o tem koliko časa bo minilo, dokler se odgovor ne udejanji. Njegovo ime na "dokumentu" tvoje molitve, je dovolj.

 

 

Jezusovo ime zaposluje angele

 

 

Sedaj, ko si podpisal svojo molitev z Jezusovim imenom, ti ni potrebno v tesnobi skrbeti na kateri način se bo dogovor uresničil. Vprašanje, kako se bo tvoja molitev izpolnila, lahko prepustiš Gospodu. Če se v veri prepustiš, bodo angeli, ki so tvoji služabniki pohiteli, da izpolnijo molitveno zahtevo - in to samo zaradi Jezusovega imena.

Če veruješ v Njegovo ime, lahko to vrsto molitve moliš samo enkrat. Enkrat je dovolj. Mnoge tvoje molitve so v glavnem skrbi. Mi molimo in skrbimo, molimo in skrbimo.

Namesto tega, vzemi Biblijo in beri, kar je Bog obljubil in rekel. Tedaj to podpiši z imenom Jezus, prepričan, da vsa nebesa in zemlja obračajo pozornost temu Imenu.

Okoliščine na zemlji morajo poklekniti pred imenom Jezus. Vsako ime mora poklekniti pred Jezusovim  imenom, ker si Njegovo ime lasti avtoriteto nad vsakim drugim imenom. Tvoj problem pod nazivom "težke okoliščine", mora poklekniti pred Jezusovim imenom. Ime bolezni mora poklekniti pred imenom Jezus. Ime obupa mora poklekniti pred Jezusovim imenom. Ne glede na to, kaj napada tvoje življenje, Jezusovo ime je iznad tega.

Ko v veri uporabljaš močno orožje v katerega je Bog vložil vse, kar si On lasti, mora vsaka okoliščina poklekniti pred Jezusovim imenom.

 

 

Ti si lastiš pravnomočnost v tem Imenu

 

 

To nas vodi do tretjega načina uporabe Jezusovega imena v molitvi. Prvi je slavljenje, drugi je molitev za osebne potrebe in potrebe drugih in tretji je uporaba avtoritete nad satanom v Jezusovem imenu.

Bog ti je dal oblast nad oblastmi in poglavarstvi v duhovnem svetu. Dal ti je oblast, da govoriš duhovnim poglavarstvom, oblastem in demonom, zapovedujoč jim, da se poberejo. V Jezusovem imenu, morajo oditi. Oni se spomnijo, kako jih je Jezus porazil, ko je umrl na križu, odšel v pekel in jih popolnoma razorožil.

Oni o tebi ne vedo ničesar, svojo pozornost pa morajo obrniti na Jezusovo ime. Podzemeljski svet - Hades, pekel in duhovni svet morajo biti poslušni Jezusovemu imenu.

Vendar sile teme ne obračajo pozornosti na kateregakoli, ki izgovarja Jezusovo ime. Tisti, ki izgovarja Jezusovo ime mora verovati vanj in ga uporabljati s spoznanjem tega, kar si to Ime lasti.

            Jezusovo ime ni pomagalo sedmerici Skévajevih sinov, ker niso bili nanovo rojeni (Apostolska dela 19) Zli duh jim je odgovoril: "Jezusa poznam, kdo je Pavel. Kdo pa ste vi?"

Če nisi nanovo rojen, nimaš pravice uporabiti avtoritete, ki je položena v ime Jezus. Tisti pa, ki so nanovo rojeni, imajo pravico  uporabljati to Ime. Ni ti potrebno biti duhovni velikan. Dovolj je, da si nanovo rojen.

            Želim si, da si zapomniš, da ima tudi najmanjši član Kristusovega Telesa satana pod svojimi nogami, ker je Kristusovo Telo iznad hudiča. Jezus Kristus je pregazil satanovo glavo in duhovna poglavarstva so sedaj pod Njegovimi nogami (poglej Kološanom 2:15). Ni pomembno, kateri del Kristusovega Telesa si,  še vedno si iznad oblastmi in poglavarstvi. Ne sediš izpod njih in jih gledaš navzgor. Ti stojiš nad njimi in  jih gledaš odzgoraj in izgovarjaš Jezusovo ime.

            Poklekniti morajo pred Jezusovim imenom, ne zaradi tega, ker si ti posebno duhoven, temveč zaradi tega, ker si ti kot Božji otrok prejel zakonito pravico do uporabe imena Jezus. Hudič mora pobegniti pred imenom Jezus. On se mora podrediti Jezusovemu imenu. Z drugimi besedami, ti se nahajaš v položaju zmage, visoko iznad svojih problemov.

Ko boš uporabljal Jezusovo ime, boš lahko kakor Peter rekel: "Srebra in zlata nimam (mi nimamo človeške izvire), a to kar imam ti dam: v imenu Jezusa Kristusa iz Nazareta, vstani in hodi" (Apostolska dela 3:6)

To kar želi Peter povedati je sledeče: "Mi smo izpolnjeni s Svetim Duhom in pooblaščeni, da tukaj na zemlji delujemo v Jezusovem imenu. Prejeli smo moč in oblast.

            Ti dve besedi ne pomenita eno in isto stvar. Moč, je sposobnost delati določene stvari. Jezus je rekel "Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče…."(Apostolska dela 1:8). Prav tako je rekel: "Dana mi je vsa oblast (eksousia) v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence…."(Matej 28:18,19)

Ti si poslanec, ambasador, ki je izpolnjen s Svetim Duhom in kateri v Jezusovem imenu govori v Božjo korist. Lastiš si oblast in moč. Satan mora pobegniti iz okoliščin v katerih se nahajaš. Njegov obstanek je mogoč edino, če te uspe prevarati, da ne verjameš v tisto, kar si Jezusovo ime lasti.

Zaradi tega Pismo izrecno ukazuje, da verujemo v Jezusovo ime (poglej 1 Janez 3:23). Mi moramo verovati v to, kar si Njegovo ime lasti. Moramo ljubiti eden drugega, da se nebi znašli v situaciji, ko ne bomo sposobni uporabiti Njegovega imena. Ko boš živel v Duhu v položaju ljubezni in odpuščanja, neprestano očiščen v krvi Jagnjeta, boš sposoben učinkovito uporabljati ime Jezus.

 

Moč Svetega Duha

 

 

V Apostolskih delih 1:8 beremo Jezusove besede: "Prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta."

Jezus je vedel, da njegovi učenci, v svoji človeški moči, niso mogli izvršiti vse, kar jim je zapovedal. Življenje, katerega jim je On obljubljal in katerega jim je Bog pravkar dal, je bilo nadnaravno življenje, življenje od zgoraj. Zaradi tega Jezus reče: "Kar je rojeno iz mesa, je meso; kar je rojeno od Duha, je duh."

            Z drugimi besedami, ko se oseba preporodi, je nanovo rojena, tj. rojena od zgoraj, ali rojena od Duha (Janez 3:3).

            Jezus je govoril o tem v Janezu 7:38,39 kjer piše: "Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije, kdorkoli veruje v mene." Kakor pravi Pismo: "Kdor veruje vame, bodo kakor pravi Pismo, iz njegovega osrčja tekle reke žive vode." To pa je rekel o Duhu, ki ga bodo prejeli tisti, kateri so sprejeli vero vanj. Duha namreč še ni bilo, ker Jezus še ni bil poveličan."

 

Obdobje Duha

 

 

Po svoji smrti, je Jezus vstal, ter odšel v nebo. S tem se je začelo novo obdobje. Poznano je, kakor Obdobje Cerkve, Obdobje milosti ali Obdobje Duha. To je časovna doba, v kateri je postal Sveti Duh razpoložljiv in dostopen vsaki osebi, v vsakem narodu in to na takšen način, kakor še nikoli od časov Stare zaveze.

            Pod Staro zavezo, se je sveti Duh spuščal samo na kralje, duhovnike in preroke; samo na tiste, ki so se nahajali v eni od teh služb. Ti trije avtoritativni položaji so bili pomaziljeni z Božjim Duhom in Duh je deloval izključno na  tistih, ki so zavzemali katerega od teh položajev. Toda potem, ko je bil na Binkoštni dan Sveti Duh izlit, so bile mnoge stare meje izbrisane!

            Sveti Duh se ni več spuščal samo na nekaj delavcev v enem narodu - židovskem. On je dan vsaki osebi, v vsakem narodu, ki pokliče ime Jezus. Prav tako Duh ni bil prisoten samo v določenih, posebnih situacijah. On je bil sedaj v njih in je deloval skozi njih ves čas.

            To je to, kar je Jezus obljubil, ko je rekel, da bodo reke žive vode pritekle iz notranjosti. Jezus je razodeval, da bo Sveti Duh brez prenehanja tekel iz notranjega človeka osebe, tj. iz njenega srca. V Janezu 14:17 nam Jezus nadalje govori o Svetem Duhu, Duhu resnice in pravi: "Svet (ga) ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas."

Novost obdobja Nove zaveze je ta, da se je Božji Duh sedaj nastanil v ljudeh in v njih živi. Kako? Skozi ponovno rojstvo. Takoj, ko se nekdo z vsem srcem spokori, prizna greh, razglasi Jezusa za svojega Gospoda in Mesijo in se odvrne od hudobnih poti tega sveta, postane nanovo rojen. Božji Duh odstrani iz njega staro, trdo, kamnito srce (staro, grešno naravo) in ustvari v njem novo osebo in mu da novo srce.

            Tukaj, v nanovo rojenem notranjem človeku, si Bog izgradi dom. Tako postaja notranji človek vsakogar, ki je nanovo rojen, Božje "sveto mesto," mesto Njegove neprestane prisotnosti. Bog ne živi v starem srcu osebe, temveč v novem, ki ga je On sam ustvaril. Le to postaja mesto Božje prisotnosti, vse to pa se dogaja pri ponovnem rojstvu.

 

 

Krst v Svetem Duhu

 

 

Prav tako, kakor je ponovno rojstvo nekaj prečudovitega in nekaj, kar spreminja življenja, tako je prečudovito tudi tisto, kar se iz tega razvija dalje. V Apostolskih delih 1:5 nam Jezus razglaša: "… vi boste v nekaj dneh krščeni  v Svetem Duhu."

Jezus je tukaj govoril o krstu v Svetem Duhu. Kaj je to? On pravi, da je to prejetje sile, za nadnaravno službo  Njemu, to je nekaj večjega  od notranjega so življenja z Njim, ki prihaja skozi ponovno rojstvo. Krst s Svetim Duhom je Božja moč, ki prihaja na vernika in ga usposablja za nadnaravno službo.

Na Binkošti so bili vsi učenci zbrani na istem mestu in izkusili so to moč, ko se je Sveti Duh spustil na njih: "Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati." (Apostolska dela 2:2-4).

            To je bila izpolnitev obljube, katero je dal Janez Krstnik, ko je rekel: "Jaz vas krščujem v vodi za spreobrnjenje; toda on, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu nosil sandale. On vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju." (Matej 3:11).

Medtem ko so učenci molili, je Božji ogenj padel na njih in bili so krščeni s Svetim Duhom. Kot zunanji znak tega, so začeli govoriti v tujih jezikih: "Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati."(Apostolska dela 2:4).

In od trenutka, ko so prejeli izpolnitev s Svetim Duhom, so se začeli Božji duhovni darovi razodevati v njihovih življenjih.

 

Duhovni darovi

 

 

Pavel opisuje duhovne darove v 1 Korinčanom 12:4-11. Lahko jih razdelimo v tri skupine:

1.       Darovi spoznanja: beseda modrosti, beseda spoznanja in dar razločevanja duhov.

2.      Darovi moči: dar vere, darovi ozdravljenja in dar čudežnih moči.

3.      Govorni darovi: dar preroštva, dar govora v raznovrstnih jezikih in dar razlaganja

jezikov.

Vsak od teh devetih darov je nadnaraven. Vsi so Božje nadnaravne sposobnosti razodete v Njegovih otrocih po Svetem Duhu. Potem, ko so bili učenci krščeni v Svetem Duhu, so vsi ti darovi začeli delovati v njih in skozi njih.

 

 

Govorjenje v jezikih

 

 

Prvi od devetih darov Duha, ki se je razodel na Binkoštni dan, po prihodu Svetega Duha, je bil dar govora v jezikih. Govorjenje v jezikih ni ponorelo blebetanje v zamaknjenosti, ampak človeški ali angelski govorni jezik (1 Korinčanom 13:1). Razlika med tem jezikom in naravnim jezikom je v tem, da govornik ne razume, kaj govori.

Mnogokrat so prišli k meni ljudje in rekli: "Govoril si bengalsko" ali "swahili" ali "tibetansko", ali nek drugi jezik. Na dan Binkošti so se ljudje zbrali okoli učencev in poslušali o mogočnih Božjih delih v svojih lastnih jezikih, čeprav učenci niso razumeli, kaj so govorili. Govorili so v novih jezikih.

           

Jeziki za vsakega vernika

 

 

Ko vernik prejme Krst v Svetem Duhu, mu da Bog sposobnost, da govori v jezikih. Govor v jezikih je zunanji znak tega krsta.

Bog želi, da bi bil vsak vernik krščen v Svetem Duhu. Pavel pravi v 1 Korinčanom 14:5: "Želel bi, da vsi govorite v drugih jezikih". Ko nam je Jezus dal Veliko nalogo, je rekel: " Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali demone, govorili nove jezike…"(Marko 16:17)

Krst v Duhu ni doživetje predvideno samo za nekaj izbranih duhovnih strokovnjakov. Govor v jezikih je nekaj normalnega za vsakega vernika. Bog želi, da bi vsak kristjan govoril v novih jezikih.

Zato je pomembno opaziti, da ko so se učenci zbrali skupaj, bilo jih je 120, "…vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli govoriti v tujih jezikih." (Apostolska dela 2:4). Vsi prisotni so začeli  govoriti! Tudi danes je Božja volja ista, kakor v tistih časih. On želi, da vsi govorimo v jezikih!

Govorjenje v jezikih so vrata  za vstop tudi vseh drugih darov Duha. Ko se odprejo, kakor jez, začnejo teči reke žive vode in z njimi tudi mnogi izviri. Reke ozdravljenja, nadnaravne modrosti, nadnaravne moči itd. se prav tako začnejo razodevati.

Skozi celo knjigo Apostolskih del, vidimo primere nadnaravnega življenja, ki teče iz notranjega človeka učencev. Pri svojem krstu s Svetim Duhom, so bili oblečeni v silo od zgoraj (Luka 24:49) in darovi Duha so se začeli močno razodevati v njihovih življenjih.

 

 

Različne naloge govorjenja v jezikih

 

 

Govorjenje v jezikih nima samo en sam namen, ampak nekaj različnih nalog. V 1 Korinčanom 14:4 pravi, da je ena od teh nalog ta, da tisti, ki govori v tujem jeziku izgrajuje samega sebe. Ko moliš v jezikih, tvoj duh moli (1 Kor. 14:14). Medtem ko moliš v jezikih, se tvoj notranji človek izgrajuje, krepi, te dela občutljivega in te čisti. Ko moliš v jezikih, govoriš naravnost Bogu. To je prečudovit način komunikacije z Njim, ter povzdigovanja in slavljenja Njega. Lahko govoriš skrivnosti živemu Bogu, skrivnosti, ki so daleč iznad tega, kar tvoj um lahko izrazi (1Kor. 14:2) Tvoj notranji človek iz globoke notranjosti tvojega bitja prenaša Bogu ljubezen in spoštovanje.

Če moliš v jezikih, boš prav tako postal zastopnik v molitvi. Rimljanom 8:26 pravi: "Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi."  Z drugimi besedami, Sveti Duh stoji skupaj s tvojim notranjim človekom, položi v tebe hrepenenja in ti zatem pomaga, da jih izrečeš, ko moliš v jezikih z "neizrekljivimi vzdihi".

So stvari, ki jih tvoj um ne razume, za katere pa ve Bog in na katere te Duh spomni, da jih moliš. Tako se Božja volja osvobaja skozi tvojo z Duhom vodeno molitev v jezikih. Ker moliš naravnost iz svojega Duha, tvoj um ne postavlja ovir in omejitev tvojim molitvam. Sveti Duh te takrat lahko vodi, da moliš v jezikih na različne načine in ne samo na enega.

Velika raznolikost v Duhu obstaja zato, da bi se srečale mnoge različne potrebe in situacije, katere se pojavijo pred človeštvom.

 

 

Ceni in uporabljaj govor v jezikih

 

 

Jeziki so edinstven in duhovni dar. Nikomur ne dovoli da jih prezira. V 1 Korinčanom 14:39 nam pravi: "Ne branite govoriti z darom jezikov!"

Hudiču, normalno, ni všeč, da so ljudje krščeni v Duhu in tudi duhovni darovi mu niso všeč. On si prizadeva zaustaviti tok Božje moči, modrosti in prisotnosti, tako v tvojem življenje, kakor tudi njihov tok skozi tebe proti družbi v kateri živiš. Prav zaradi tega se on pogosto šali iz govora v jezikih in se iz njega norčuje, da bi preprečil ali vsaj omejil njegovo uporabo.

Človek lahko v vsem zaide v skrajnosti, ne dovoli pa, da bi te strah od tega zaustavil, da govoriš v jezikih in to, da govoriš mnogo. Pavel pravi vernikom v Korintu: Hvala Bogu, bolj kakor vi vsi govorim z darom jezikov." (1 Kor 14:18). Apostol Pavel, je torej mnogo govoril v jezikih! Prav tako tudi Peter. Enako je bilo tudi z Jezusovo materjo Marijo, ki se je nahajala v gornji izbi in bila krščena s Svetim Duhom skupaj z ostalimi učenci (Apostolska dela 1:14).

Pomembno je, da nikomur ne dovoliš, da zaustavi, omeji ali se norčuje iz daru, ki ti ga je dal Bog. Nauči se kdaj in zakaj ga moraš uporabljati in ga nikoli ne zanemarjaj! V 1 Timotej 4:14 pravi: "Ne zanemarjaj milostnega daru, ki je v tebi in ti je dan po preroštvu, ko je zbor starešin položil roke nate!" in 2 Timotej 1:6…"Zato te opominjam da znova razplameniš Božji milostni dar, ki je v tebi po polaganju mojih rok."

 

 

Kako sem lahko krščen v Svetem Duhu

 

 

1.       Moraš biti bolj lačen Boga. Pavel pravi v 1 Korinčanom 14:1: Vroče hrepenite za

duhovnimi darovi." Nezanimanje in duhovna ravnodušnost ne bodo ničesar dobile od Boga.

2.      Obračunaj s hotenim in namernim grehom, kompromisom in posvetnostjo v

svojem življenju. Izpovej jih in prosi za očiščenje v Kristusovi krvi (1 Janez 1:9).

3.      Jasno izpovej, da je Jezus tvoj Gospod in Odrešenik. Povej mu, da mu boš kakor

Njegov služabnik, služil celo življenje, toda, da ti je potrebna Njegova moč, da bi to lahko storil (Apostolska dela 1:8).

4.      Zaprosi Gospoda, da te krsti s Svetim Duhom, kakor je obljubil. Ni se ti potrebno

spraševati, če On to želi narediti, ali ne. Luka 11:13 pravi: "Če torej vi, ki ste hudobni znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo!" Bog hrepeni za tem, da ti da od Svojega Svetega Duha.

5.      Sprejmi krst v Svetem Duhu po veri. Krst v Svetem Duhu ima mnogo manj zveze

z občutki, kot večina ljudi misli. To je v prvi vrsti duhovno in ne emocionalno izkustvo. Mnogi so bili krščeni v Svetem Duhu brez kakšnih koli posebnih občutkov. Toda kasneje, se lahko občutki stopnjujejo skozi mnogo vrst jezikov, ki se razodevajo.

6.      Odpri usta in začni govoriti. Spomni se, kaj piše v Apostolskih delih 2:4: "Vsi so

 bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati." Učenci so bili izpolnjeni z Duhom, oni pa so bili tisti, ki so govorili. Sveti Duh jim je dal jezik in besede, oni pa so morali odpreti usta, premakniti ustnice in dovoliti zvoku da izstopi iz njihovih glasilk!

            Ti moraš narediti isto! Sveti Duh te bo navdihnil, vendar On ne bo govoril za tebe - to je tvoje delo. On ti bo dal jezike; ne tvoj materin jezik, niti religiozne fraze, temveč besedo od Božjega Duha, ki bo prihajala iz tvojega notranjega človeka. Tedaj je na tebi, da govoriš.

Včasih bodo, čim prejmejo ljudje krst v Svetem Duhu reke jezikov stekle skozi njih. Nekateri pa začenjajo le z enostavnimi izrazi. To ni pomembno. Jeziki se razlikujejo. Kar je pomembno je to, da ti začneš govoriti. Po tem, bo to raslo vse bolj in bolj. Potok bo postal rečica, zatem pa, po določenem času močna reka z mnogo različnimi vrstami jezikov.

 

 

Dragoceno Božje darilo

 

 

Krst s Svetim Duhom  je dragocen Božji dar. Ko jeziki začnejo teči iz tvojega notranjega človeka, boš razumel, da si prejel močno sredstvo, katero Bog želi uporabiti na različne načine. Neguj in varuj to, kar ti je Bog dal in dovoli, da te Sveti Duh vodi, da bi uporabil tudi druge Njegove darove.

            Kakor smo že rekli, spadajo med te darove tudi razlaganje jezikov, preroštvo, dar spoznanja, darovi ozdravljanja itd.

Videl boš, kako Sveti Duh vse bolj in bolj teče skozi tebe, prinašajoč mnogim ljudem blagoslov, obnovo, ozdravljenje in svobodo. Isti Duh, ki je bil na Jezusu, sedaj počiva tudi na tebi. Ti imaš isto maziljenje, da bi lahko delal ista dela, katera je tudi On delal.

 

 

 

Beri naglas to priznanje

 

            Oče, zahvaljujem se ti, ker si mi dal ime Jezus in me naredil za pooblaščenega poslanca nebes.

Hvala ti, Oče, za tisto, kar si položil v ime Jezus. Hvala ti, da je Njegovo ime na mojih ustnicah sposobno spremeniti okoliščine v mojem življenju. Oče, hvala ti, ker mora vsako drugo ime poklekniti pred imenom Jezus.

Prosim Te za razodetje o imenu Jezus, da bi lahko šel naprej in osvobodil ujete, skozi moč tega Imena.

 

Amen.

 

 

 

Rodge Olaf - KAJ SE BO ZGODILO

 

KAJ SE BO ZGODILO?

 

            Kar sem tukaj napisal, to sem 11. Januarja 1952 leta, ko sem bil dopoldan v stanovanju svoje sestre v mestu Berggebenu na Norveškem dobil skozi preroško videnje od Gospoda. To videnje me je globoko prevzelo in pretreslo. Dobil sem ga, ko sem bral mali časopis in ko nisem niti malo razmišljal o vstajenju. Občutil sem, da moram to, kar mi je bilo razodeto napisati, kljub temu pa sem bil skeptičen in sem si mislil, da to ni tako pomembno. Misli, ki sem jih prejemal sem nameraval zavreči, ker sem domneval, da je to le moja bujna domišljija. Toda v svoji notranjosti nisem imel miru, zato sem rekel Gospodu: »Gospod, ne morem se več vsega spomniti, toda če hočeš da to napišem, potem mi daj to še enkrat!«

            Po nekaj tednih se mi je Gospod zopet razodel. Zdelo se mi je, kakor da se je nekdo usedel, da bi mi iz knjige ali časopisa prebral neko obvestilo. Bila je 10 ura zvečer. Takoj sem vzel svinčnik in beležko, ki sem jo našel na mizi in začel pisati. Pisal sem skoraj do ene ure po polnoči, potem pa nisem mogel več pisati, takrat sem bil namreč star 79 let. Gospoda sem prosil da mi nakloni počitek, če pa je potrebno še kaj napisati, naj mi da On to jutri. Takoj ko sem legel sem zaspal.

Minil je en teden. Nekega večera, prav tako ob 10 uri, sem ponovno dobil razodetje. Bilo je nadaljevanje predhodnega. Upam, da bo to pisanje prebudilo mnoge ljudi.

 

VIZIJA

 

Ura je 9 zjutraj. Gospa Andersen sedi poleg radia in posluša oddajo za otroke. Minilo je 4-5 minut, ko je bila oddaja v trenutku prekinjena. Senzacionalna novica prihaja iz Osla:

» Divja panika je v mestu. Policija sporoča, da se je zgodilo nekaj presenetljivega. Veliko število ljudi in otrok je izginilo brez sledi. Oblast ni sposobna ugotoviti koliko jih je izginilo in kam so se izgubili. Od prizadetih družin zahteva, da jim točno navedejo mesto in čas, ko se je član njihove družine izgubil. To je bilo potrebno, da bi na nek način odkrili skrivnost njihovega izginotja.« Po nekaj minutah je radio ponovno obveščal, da so nekatere osebe med opravljanjem svojega dela, nenadoma izginile. Ena od žena je pripovedovala, kako je na tržnici kupovala cvetje in prav v trenutku, ko je hotela plačati, je prodajalec, medtem ko je v svoji denarnici iskal drobiž, v trenutku izginil. Pričevala je, kako je slišala le še njegov vzklik: »Hvala ti, Jezus!«, potem pa ga ni več videla. Pomela si je oči, ker se ji je zdelo, da pred seboj vidi meglo, toda človek je izginil in prav tako megla.

            V istem času je neka obupana žena jokala, iščoč svojega otroka v praznem otroškem vozičku. Tekala je naokoli in vpila: » Nekdo mi je ukradel otroka, osem mesecev starega sina. Kje je, kje je policija?« Da, policaji so bili tam, toda kaj so mogli storiti?  Iz vseh strani so se slišali kriki. Velik nemir je prevzel ljudi.

            Nek rejen trgovec je pritekel iz svoje trgovine in vpil: »Na pomoč, na pomoč! Dve prodajalki sta mi izginili izza pulta.«

            Toda, kaj je to? Tudi iz Stockholma so prihajale novice o izginotju ljudi, prav tako, kakor se je zgodilo v Oslu. V mestu je nastala divja panika. Toda sporoča se tudi to, da so tudi mnogi policaji izginili. Podobna sporočila so prihajala iz Kǿbenhavna in Helsinkija in iz okolice, o izginotju mnogih ljudi. Vsepovsod so izginevali otroci in odrasli skupaj. Policaji so bili glede te skrivnosti nemočni.

            »Oh, reče gospa Andersen, Gospod Bog, kaj je to?« Vstala je in odšla preko vrta na ulico. Prav takrat se ji je približevala gospa Holand. Obraz si je pokrivala z rokami in presunjena vpila: »Ruth, Ruth!« Tedaj opazi gospo Andersen in jo vpraša; »Ali si videla priti mimo kakšnega tujca, Ruth se je izgubila?!« Sedela je na pragu pred hišo, medtem, ko sem poskusila obrezati neko vrtnico. Naenkrat je popolnoma izginila. Klicala sem jo: »Ruth, Ruth’ pa se mi ni  odzvala. Zdelo se mi je, kakor da je nekaj zapihalo mimo mene, toda saj veš, človek se takrat tako zmede, da več ničesar ne razume. Tako veliko različnega vidi in sliši. Toda Ruth, Ruth, kje si? Kdo te je ugrabil?« Zopet je žalostno zajokala.

            Nato pride gospod Andersen. »Ti si se že vrnil? pravi gospa Andersen. Toda, ali ni prezgodaj!«, »komaj pol desetih je.« »Ne morem več zdržati. V naši delavnici vlada največja panika. Mnogo delavcev je izginilo. V začetku je izgledalo, kakor da se je zgodilo mnogo nesreč. Iskali smo izginule, a za njimi ni bilo sledu. Nato pa je eden, ki je za sebe rekel, da je veren in kateri je obiskoval cerkev, ne vem kako se imenuje, začel vpiti: »Sedaj se je izpolnilo, sedaj se je zgodilo!« »Kaj se je zgodilo« ga vprašam? »Jezus je k sebi vzel svoje.« Krčil in zvijal je svoje roke, jokal in vpil: »In mene je izpustil. Jaz sem še vedno tukaj.«

            Prosil sem ga naj preneha z blodnjo, on pa je postajal vse bolj pretresen. Grozno ga je bilo poslušati. Verjamem, da jih je še veliko, ki so tako obupani. Danes bomo verjetno morali delati preko rednega časa.

            V mestu pa je bilo še huje. Tam je nastal skoraj popolni prometni kolaps. Šoferji so izginevali iz avtobusov in taksijev in tudi mnogi potniki niso bili več vidni na svojih sedežih. Tramvaji, avtobusi in taksiji so v dolgih vrstah stali po ulicah. Vozila, v katerih je voznik ostal, so se poskušala izogniti iz prometne gneče. Ljudje, so kakor nori tekali sem ter tja, iščoč izginule. Policaji so nemočno stali in vse to opazovali. Gospa Holand je jokajoč odšla v hišo. Gospod in gospa Andersen sta prav tako odšla v svoje stanovanje. Radio je sporočal novice. Iz vseh strani so prihajale žalostne vesti o izginotju ljudi. Vse jutro so zvonili telefoni. Ljudje so   vznemirjeni poizvedovali v zvezi s tem dogodkom. Iz ladij na morju so izginili mnogi. Iz porodnišnic so izginili novorojenčki; matere so obupane jokale, bolniško osebje je bilo prav tako preplašeno, saj so tudi izmed njih nekateri izginili. Ob 11 uri je poročal radio iz Londona: »Velika množica otrok in odraslih je izginila in ne more se odkriti niti  najmanjše sledi za njimi.« Od izgubljenih ni najden niti eden. Vse to je velika skrivnost. Posamezni duhovniki so sklicali svoje vernike v skupnosti in ugotovili, da so izmed članov izginili tisti, ki so bili najbolj goreči molivci in so živeli v strahospoštovanju do Boga. En del duhovnikov in pridigarjev je prav tako izginil. Nek pomemben religiozni Nadškof je v tem večeru zbral svoje duhovnike. Tri ure in pol po prvih vesteh iz Osla, so neprestano prihajala nova in nova sporočila iz vseh držav o trenutnem izginotju mnogih ljudi. Iz oddaljenega Vzhoda in Koreje je izginilo največje število prebivalcev. Domnevajo, da je izginilo več sto tisoč oseb. Nemogoče je opisati ta dogodek in njegov vtis na preostale, v prvih urah po dogodku. Vsi so bili globoko pretreseni. Ljudje so obupani tekli po ulicah sem ter tja, iščoč svoje bližnje. Največ je bilo videti mamic, ki so ostale brez svojih otrok. Mnogi pa so se medtem norčevali iz ljudi in preklinjali in zmerjali Boga.

            Nek človek je tekel po ulici in vpil: »Pazite, pazite! Kmalu nas bo vse odneslo!«  Verjetno se mu je zmešalo. Na vogalu ulice stoji starejša žena in s stisnjenimi rokami gleda v nebo in reče: » Oh, ne, nismo se dali tako pripraviti, da bi lahko z Njim odšli gor, ko je bil tukaj, torej je sedaj sigurno, da On ne bo več prišel po nikogar. Gospod Bog, pomagaj nam! Torej, izpolnilo se je. Skozi vse svoje življenje sem bila religiozna, nisem pa verjela, da bo tako hitro prišel. Nisem vzela tega tako resno, nisem bila pripravljena.«

            Železniška uprava je sporočala, da se do sedaj še ni zgodila nobena nesreča. Samo v Finsu je stal nek vlak. Izginil je strojevodja in sprevodnik. Zapovedano je bilo da se povsod preveri, ali je mogoče kdo izskočil ali padel iz vlaka in se tako ponesrečil, ker so mnogi potniki izginili iz vlakov. Podobne novice so prihajale iz Fjorda in iz morske obale, o izginulih osebah iz ladij.

            Zvečer se je preko časopisov naprošalo prebivalce, naj postanejo razumni in se pomirijo. Policija in oblast je poskušala z vsemi svojimi sposobnostmi ugotoviti število izginulih. Na podoben način so tudi detektivi, pa tudi meteorologi delali na tem, da najdejo vzrok temu dogodku.

Sedaj pridejo podobne novice tudi iz USA in vzhodnih držav, kakor iz Norveške. Nastali so veliki zastoji v prometu in mnogo ljudi je izgubilo življenje v prometnih nesrečah.

Skozi časopis se je sporočalo, da se bo zjutraj obširneje lahko izvedelo, kaj se je zgodilo v drugih državah. Sedaj je osma ura zvečer. V novicah se poudarja, da je ta katastrofalni dogodek zajel ves svet. Do sedaj smo bili najbolj seznanjeni z dogodki iz večjih krajev. Sedaj šele prihajajo vesti iz manjših mest o izginotju ljudi. Iz Južne Amerike popolnoma isto opisujejo ta dogodek. Povsod prevladuje velik nemir. Zgleda, kakor da se ljudje v tej noči, ne upajo oditi k počitku. Na ulicah burno razpravljajo o tem, kar se je zgodilo. Počasi, počasi, prihajajo do zaključka, da je ta dogodek povezan s kristjani.

Osebe, ki so poznale izginule in njim pripadajoče so govorile, da so izginili izključno krščanski »fanatiki« in nedolžni otroci.

Nek delavec iz tovarne piva, je v tem večeru rekel tako: »Da, Olsen Janez je sedaj tam in tam bo hodil, kakor je hodil tukaj in oznanjal je, da bo Jezus kmalu prišel po njega.« »Da,« je rekel drugi, tudi mi smo imeli takšnega delavca, ki je prav tako izginil.

Sedaj bo po vsej verjetnosti oblast prevzela v svoje roke ves ta dogodek in prepovedala vse veroizpovedi, da se kaj podobnega nebi več ponovilo.« »Oh, ne« je zavpil nekdo iz množice, »to se ne bo nikoli več ponovilo!« Prav zares so kristjani imeli prav, ker so to že dolgo slutili. Da bi jih le poslušali, bilo bi nam boljše, kakor da moramo sedaj živeti v tem peklu in v tej norišnici, ki bo sigurno še strašnejša.« »A tako! Ti si jim verjel? Z njimi bi moral oditi, ko so odleteli!, pravi eden izmed njih.« »Želel bi, o, da bi vsaj odšel z njimi,« je rekel tisti in odšel. Nekdo je zavpil za njim: »Obesiti bi te bilo potrebno, skupaj z vsemi njimi, ki se ukvarjajo s tem zaostalim krščanstvom.«

V naslednjih dneh časopisi nikakor niso mogli ničesar pojasniti. Vse je bilo skrivnostno in tako je ostalo. Iz vseh dežel so prihajale enake novice.

Iz misijonskega polja sporočajo, da so kristjani množično izginjali, samo manjši del je ostal. Ugotovljeno je bilo, da so se na verskih srečanjih pojavili mnogi duhovniki in pridigarji, ki so ostali na zemlji, mnogi pa so bili vzneseni.

Tudi med njimi je prevladovala vznemirjenost in žalost. Mnogi so bili zelo nesrečni. Tako je bilo sporočeno. Ni bilo dvoma, da je prišel tisti čas, za katerega so kristjani rekli da bo Jezus prišel in odnesel svojo Cerkev.  Nekateri, ki so bili teološko izobraženi in so preiskovali Božjo Besedo so priznavali, da niso mislili in niso verovali, da se bo to izpolnilo na tak način.

Novo rojstvo jim je bilo tuje in nerazumljivo in prav zares niso dojemali posinovljenje skozi Svetega Duha. Eden od mladih duhovnikov je izjavil: » Jaz se tega nisem tako učil. Profesorji mi niso nikoli rekli, da se bo vse to tako izpolnilo, kakor smo to doživeli v teh dneh.«

Časopisi so pisali, da je bilo ljudstvo takrat zelo podvrženo prepirljivosti. Zaključki so si tako nasprotovali, da se niso mogli zediniti  in biti enih misli.

Ko so policaji pristopili k ljudem, da bi slišali njihovo mišljenje o tem dogodku, so uvideli, da so se ljudje ustavili na nekem mišljenju, da je ta dogodek zares povezan s Svetim pismom: »Vstajenje cerkve«, ali »Jezus je prišel po svoje.« To je vse, kar se sedaj lahko reče. Policija pa te razlage ni hotela priznati javno, ampak so rekli, da je to samo proizvod domišljije. Poleg tega je ta dogodek tako močno vplival na ljudi, da bo oblast to vzela v svoje roke. Torej, če ima ta dogodek povezavo s krščanstvom in religijo, potem, dokler se več ne izve o tem, se mora zapreti vsako cerkev in skupnost, ker je to problem, ki je zajel vse ljudi in je to potrebno složno razrešiti.

Na krščanskih shodih je bilo razpoloženje zelo slabo. Včeraj, v nedeljo, so bile vse cerkve polne ljudi. Nekatere skupnosti so bile brez pridigarjev in veliko vernikov je manjkalo. V mnogih skupnostih je bil prisoten le majhen del vernikov, ker je večina doživela vstajenje, toda namesto njih so prišli mnogi od zunaj in to večinoma tisti,  katerih družinski člani so izginili. Ljudje so želeli slišati Božjo Besedo, a je niso več mogli razumeti. Eden je poskušal brati in je rekel: » Jaz nič ne razumem!« Dali so Sveto pismo drugemu, on pa je rekel: » Ne morem brati tega!« Vsi so jokali. Mnogi ljudje so se strinjali, da so za to tragedijo krivi kristjani in prav zaradi tega iskali razumno razodetje. Bili so zelo prizadeti. V večjih skupnostih je vladal popoln kaos. Nek moški je s stisnjenimi pestmi požugal proti pridigarju: »Ti si kriv, ker nas je tako veliko ostalo tukaj. Nikoli nam nisi govoril o tem, da bo Jezus kmalu prišel in odnesel svoje, še manj pa, da moramo imeti čisto srce in da moramo biti izpolnjeni s Svetim Duhom. Nisi nam govoril niti o pobotanju z Bogom in svojimi bližnjimi in da se moramo popolnoma očistiti. Jaz vem, kaj me je zadržalo nazaj, samo malenkosti, malenkost. Toda, toda Gospod Bog, pomagaj nam!« »Utihni«, je rekel pridigar. Smatral je, da je pravilno izvrševal svojo dolžnost. Tako so obtoževali drug drugega, jokali, vpili in tarnali. Trkali so na nebeška vrata, toda za njih so bila že zaprta. Ne more se popolnoma zapisati videnje tega stanja. Ljudem je bilo popolnoma jasno, da stojijo pred strašnim dogodkom. Celo v zraku je bilo občutiti, da je vsakemu upanju konec in da so za njih vrata v nebo za vedno zaprta. Trkali so in vpili vsi tisti, ki so bili zadovoljni s praznimi krščanskimi frazami in z lepimi zgodbicami. Nekateri so bili kristjani zaradi tega, da so ugodili družbi, nekateri iz dolžnosti, do tradicije, sorodnikov, toda vsi so bili brez novega rojstva po Duhu, brez posinovljenja in brez dediščine nebeškega kraljestva.

Da, mnogim je bila skupnost samo zanimivo mesto, kamor so prihajali ob svojem prostem času, da bi se lepo imeli. Sedaj pa so vsi ti ljudje trkali na zaprta vrata: »Gospod, Gospod, odpri nam!«

Poleg tega so krožile naokrog tudi strašne novice, da lahko vsak trenutek pride do svetovne vojne. Oblast se ni mogla dolgo zadrževati na dogodkih vstajenja in problemih preostalih kristjanov, da bi prišli do nekega zaključka. Po najnovejših vesteh izvemo, da so v nekaterih državah že prepovedali zbiranje kristjanov. Smrtna kazen je čakala tistega, ki je omenil ime Jezus. Države bo potrebno očistiti od vseh krščanskih knjig.

Smrt je čakala tiste, ki so imeli kakršenkoli predmet, ki jih je spominjal na Jezusa Kristusa. V nekaterih državah je trajalo dlje časa, da so bile vpeljane te novitete oblasti.

Brezbožni narod, kakor tudi njihovi voditelji, so bili zaradi teh dogodkov vznemirjeni in so zahtevali, da se karkoli ukrene glede tega. Večina je zmagala in glede na to, da so bili kristjani »krivi« za to tragedijo, so se strinjali z doseženimi zaključki in ukrepi.

Tako se je začelo najstrašnejše obdobje v zgodovini človeštva. Velik del neodrešenih kristjanov je nadaljevalo s klicanjem k Bogu in se niso pokoravali prepovedim oblasti. Lovili so jih in zasliševali. Zahtevali so: »Če prekolneš in zatajiš Jezusa Kristusa, boš rešil svoje življenje,« to je bila zahteva. Tisoči so vztrajali in prišlo je do nepopisnega množičnega ubijanja. Nekateri so bili pred svojo smrtjo mučeni. Ni bilo več zakona, ker je bil satan izpuščen na svobodo. »Uboga zemlja in njeni prebivalci.« V tem trpljenju jih je veliko klonilo in so popustili. Niso imeli nikakršnega zakona na svoji strani, ker je bil cel svet pod oblastjo satana. Vse države so se zedinile, da iztrebijo kristjane, ker je knez tega sveta prevzel oblast. Otroci so izdajali svoje starše, bili so v življenjski nevarnosti.

Sedaj se je izpolnilo tisto, kar piše v Evangeliju po Luku 21, 16-17 »Izdajali vas bodo celo starši in bratje, sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas bodo ubili. Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena.«

Nemogoče je s človeškimi besedami opisati to stanje, Bog pa nam je vse to vnaprej razodel skozi Janezovo Razodetje.

Iz teh nesrečnikov je prihajal vzklik: »Gospod, skrajšaj nam te dneve!«

 

Dragi prijatelj! Ne igraj se s svojim odrešenjem. Pridi pred obličje Vsemogočnega Boga in ga ponižno prosi za milost in razsvetljenje. Danes imaš še čas in lahko si zapečaten in postaneš Kristusov sodedič.

Tedaj boš tudi ti vznesen, ko Jezus pride po svojo Cerkev.                                                                                                           Rodge Olaf

 

Kenneth Hagin - KRISTUSOVO ZDRAVILO

 

KRISTUSOVO ZDRAVILO

 

 

 

Avtor: Kenneth W. Hagin

 

 

 

Imamo maziljenje oziroma Božjo moč v sebi, in s to močjo lahko sprejmemo, kar Bog pravi v svoji Besedi, temu verjamemo, ravnamo po tem in to sprejmemo zase.

 

 

In zgodilo se je, ko je Peter hodil po vseh mestih, je prišel tudi do svetih, ki so prebivali v Lidi. In tam je našel nekega človeka po imenu Enej, ki je osem let ležal na postelji in je bil paraliziran. In Peter mu pravi: »Peter je potoval vsepovsod in tako je prišel tudi med svete, ki so prebivali v Lidi. Tam je našel moža z imenom Enéj, ki je že osem let ležal v postelji, ker je bil hrom. Peter mu je rekel: »Enéj, Jezus Kristus te ozdravlja! Vstani in postelji si ležišče!« In pri priči je vstal. Videli so ga vsi, ki prebivajo v Lidi in Šarónu, in se spreobrnili h Gospodu.« (Apostolska dela 9:32–35)

 

Ta del Svetega pisma pripoveduje zgodbo o nemočnem, hromemu Eneju, ki je bil ozdravljen, ko mu je Peter rekel: »Enej, Jezus Kristus te ozdravlja . . .« (Apostolska dela 9:34). Ko se zgodba začne, vidimo moža po imenu Peter, ki je hodil od mesta do mesta, od vasi do vasi, od sinagoge do sinagoge in kjerkoli drugje, kjer bi lahko pridigal.

 

Peter povsod ljudem pripoveduje o Jezusu Kristusu, človeku, s katerim je hodil; človeku, ki ga je videl umirati na križu zanje; človeku, ki ga je videl vzpenjati se z Oljske gore na oblaku slave, potem ko je svojim učencem rekel: »In glejte, jaz pošiljam na vas obljubo svojega Očeta; vi pa ostanite v mestu, dokler ne boste odeti v moč z višave.«(Lk 24:49).

 

In zdaj je Peter prišel v Lido. Ali ga ne vidiš, da ko konča svojo prvo službo priteče eden od bratov k njemu in reče: »Oh, Peter, imamo žalosten primer – človeka po imenu Enej. Osem let je paraliziran. Ga boš šel pogledat? Ne more priti v skupnost«

 

V mislih se s Petrom spustim do Enejeve hiše. Vidim, da se Peter približuje Enejevi bolniški postelji in vidim, da Enej žalostno pogleda Petra.

 

Lahko si predstavljam, kako reče Petru: »Vesel sem, da si prišel. Poskusil sem že z vsemi  zdravniki: naredil sem vse, kar sem znal, pa še vedno nisem nič boljši. Pravijo, da je neozdravljivo. Imaš kakšno idejo?«

 

Vidim nasmeh, ki se razblini na Petrovem obrazu, in takoj vem, da se njegove misli vrnejo nazaj na določen dan takoj po izlitju Svetega Duha – dan, opisan v tretjem poglavju Apostolskih del.

 

Prepričan sem, da Peter v svojem spominu spet stopi do Vrat, imenovanih Lepa. Ob vratih sedi nesrečen berač. Smrdi po smradu vseh živali okoli sebe in po umazaniji, ko ljudje, ki hodijo mimo, brcajo prah na njegovo zgrbljeno telo. Tam sedi ta skromna postava, stresa to malo pločevinasto skodelico in rožlja s tistimi kovanci na njenem dnu.

 

Vidim Petra, ko stopi do tistega berača: »Peter in Janez sta šla ob deveti uri molit v tempelj. Prinesli so moža, ki je bil od rojstva hrom. Vsak dan so ga polagali pred tempeljska vrata, ki se imenujejo Lepa, da bi prosil vbogajme tiste, ki so prihajali v tempelj. Ko je mož videl, da nameravata Peter in Janez stopiti v tempelj, ju je prosil miloščine. Peter in Janez sta se zazrla vanj in Peter je rekel: »Poglej naju!« Mož ju je napeto gledal, če bo kaj dobil. Peter pa je rekel: »Srebra in zlata nimam, dam ti pa, kar imam: v imenu Jezusa Kristusa Nazarečana, hôdi!« In prijel ga je za desno roko in ga dvignil. V hipu so se mu utrdila stopala in gležnji. Skočil je pokonci, čvrsto stal in hodil. Šel je z njima v tempelj in hodil okoli, poskakoval in hvalil Boga. (Apostolska dela 3:1–8).

 

Peter je bil tisti dan priča temu beračevemu skoku in hoji, ozdravljenju z Božjo močjo. In zdaj, ko pogleda navzdol proti Eneju, reče: »Enej, jaz ti lahko pomagam!«

 

Prepričan sem, da je Peter rekel Eneju tudi: »Enej, Jezus Kristus je Sin živega Boga. In ne samo, da je Sin živega Boga, zadolžil me je za oznanjevanje evangelija, dobre novice, ki sem ji priča.«

 

Potem sem prepričan, da je Peter nadaljeval z Enejem: »Bil sem tam, ko je skupina naših učencev prečkala Galilejsko jezero in je prišla nevihta. Jezus je prišel k nam, ko je hodil po vodi! Rekel sem: 'Če si to ti, Gospod, mi reci, da pridem.' Potem sem zlezel iz čolna in hodil po vodi! Šele ko sem umaknil pogled z Jezusa in začel gledati na okoliščine, Enej, sem se začel potapljati. Toda iztegnil je roko in me zgrabil! In skupaj sva šla nazaj do čolna« (Mt 14,28–32).

 

»Ko smo pristali na drugi strani, Enej, sem videl, kako je Jezus osvobodil človeka od demonskih duhov v Getsemaniju. [Mr 5:1–19]. Hodil sem z njim po cesti, ko ga je srečalo 10 gobavcev – in na poti k duhovniku, so bili ozdravljeni« (Lk 17:12–19).

 

»Enej, bil sem z Jezusom, ko je prišel vladar Jair in prosil za molitev za njegovo hčer. Bili smo na poti v Jairovo hišo, ko so prišli sli in mu rekli: 'Ne nadleguj več Gospoda; tvoja hči je mrtva.' Bil sem tam in sem videl. Jezus se je obrnil k Jairu in rekel: 'Samo veruj.'

 

»In, oh, Enej, bil sem tam v Jairovi hiši, ko je Jezus prijel dekle za roko in jo obudil od mrtvih [Mr 5:35–43]!

 

»Naj ti povem še nekaj o Jezusu, Enej. Nekega dne smo hodili po cesti in v Nainu videli pogrebni sprevod. In Jezus je šel in obudil mladeniča, ki je bil mrtev, nazaj v življenje [Luka 7:11–15]!

 

»In še nekaj ti povem, Enej: ​​Jezus Kristus te zdaj ozdravlja! Vstani in hodi!«

 

Prepričan sem, da je bila takrat Enejeva vera tako visoka, da je takoj skočil iz postelje. Jezus Kristus, v katerega je verjel, je ozdravil tudi njega! In Božja beseda pravi, da sta vsa Lida in Šaronu videla njegovo ozdravitev in se spreobrnila h Gospodu (Apd 9:35).

 

Upoštevajte, da se je čudež Enejevega ozdravljenja zgodil po binkoštih. To umešča njegovo ozdravitev v sedanje razdobje Svetega Duha, saj živimo v istem razdobju kot zgodnja Cerkev. Kdor poglobljeno preučuje Besedo, ve, da je resnična. Dokler živimo v istem obdobju, so vsi duhovni in svetopisemski zakoni, ki se nanašajo na to obdobje, še vedno v veljavi. Ozdravljenje za nas velja še danes!

 

Zavedajte se vpliva besed, ki jih je Peter rekel Eneju: »Jezus Kristus te ozdravlja!« V svojem duhu dojemite velikost moči, ki jo vsebujejo te besede.

 

Božja beseda pravi: »... Po Njegovih ranah SMO bili ozdravljeni« (Iz 53,5). Ker nas je Jezus Kristus ozdravil po svojih ranah (1 Petrovo 2:24), imamo pravico biti zdravi! Zakaj potem nekateri ljudje ostanejo bolni? Zakaj ne ozdravijo vsi? Odgovor najdemo v 4. poglavju Lukovega evangelija.

 

Tukaj beremo, da je Jezus Kristus potoval po Galileji, pridigal in učil ter ozdravljal vse, ki jih je hudič zatiral. Sveto pismo pravi, da je postal znan po vsej regiji. Ko se je vrnil v svoj domači Nazaret, pa je ob obisku sinagoge naletel le na sovražnost in nevero.

 

Jezus jim je začel brati iz Izaijevega zvitka: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu.« (Lk 4:18–19).

 

Nato je zvitek zvil, ga vrnil služabniku in sédel. Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. In začel jim je govoriti: »Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.« (v. 20-21).

 

O, kakšno oživitev so lahko doživeli tisti dan v Nazaretu! V Nazaretu ni bilo potrebe, da bi tisti dan pustili, da bi sonce zašlo za njihovim grehom, boleznijo, nemočjo, ali čemerkoli koli drugemu, kar jih je držalo v ujetništvu in zvezane. Nobenemu ni bilo treba to noč iti spat z bolečino, ki je ostala v njegovem ali njenem telesu. Jezus jim je pravkar povedal, da jih je prišel osvoboditi!

 

Kakšno praznovanje bi lahko imeli! Toda zakaj niso bili vsi ozdravljeni? Zelo preprosto: niso hoteli verjeti.

 

Želim, da nekaj opaziš. Peter je rekel Eneju: »Jezus Kristus te ozdravi. Vstani!« in Enej je vstal, ker je veroval.

 

In če bomo mi danes verjeli, kar pravi Božja Beseda, ne da bi se od tega oddaljili, bomo prejeli blagoslov za blagoslovom. Ko pa nočemo verjeti, ne prejemamo.

 

Zato je na vas, da verujete in prejemate od Boga. Jezus Kristus je v svoji smrti, pokopu, vstajenju in vnebohodu ter sedenjem na Očetovi desnici v Nebesih že kupil vse, kar boste kdaj potrebovali. Govorimo o Jezusovi krvi, ki je bila prelita za odrešenje od greha. Da, bilo je, toda ta kri je bila prelita tudi za naše ozdravljenje. Jezus Kristus te je ozdravil. Zdaj je čas, da vstanete in sprejmete.

 

Imamo maziljenje in Božjo moč. In s to močjo lahko sprejmemo, kar Bog pravi v svoji Besedi, temu verjamemo, ravnamo po tem in to sprejmemo zase. Zato je zdaj na tebi, da od Boga prejmeš, kar potrebuješ; zdravilo.

 

Peter je rekel: »Enej, Jezus Kristus te ozdravlja. Vstani!«

 

Ta isti Jezus še vedno hodi gor in dol po zemlji s svojim Svetim Duhom – in ta isti Jezus vas bo ozdravil! Vzemite ta stavek iz Svetega pisma in nanj napišite svoje ime - na primer: »Janez, Jezus Kristus te ozdravlja.« »Barbara, Jezus Kristus te ozdravlja.« »Majda, Jezus Kristus te ozdravlja.« Ali: »Nevenka, Jezus Kristus te ozdravlja.«

 

Na podlagi Božje Besede vam lahko z gotovostjo rečem – kdorkoli že ste, kjer koli ste in v kakršni koli situaciji: »Jezus Kristus te ozdravlja! Vstani in prejmi svoje ozdravljenje – takoj zdaj!«

Mark Hemans - ZDRAVNIKI NISO MOGLI NAREDITI POPOLNOMA NIČ VEČ ZA PAULO

 

Mark Hemans

 

 

ZDRAVNIKI NISO MOGLI NAREDITI POPOLNOMA NIČ VEČ ZA PAULO.

 

 

 

Paula: Leta 1992 sem zbolela za Lymsko boreliozo in bilo je kot da bi hudič naredil vse in name vrgel vse, kar je imel na razpolago. Imela sem halucinacije, in videla sem ljudi, ki bi stali v moji spalnici. Imela bi strašne težave s črevesjem, migrenske glavobole, kognitivne težave (Težave z gibljivostjo in govorom). Nisem se mogla spomniti besed, imela sem težave z govorjenjem, imela sem težave s hojo, visoko temperaturo, nisem mogla jesti, in sčasoma je vse postajalo hujše in hujše.

 

Mark: Sedaj vas prosim, da za tiste, ki ne vedo kaj je lymska borelioza, obrazložite to na preprost način.

 

Paula: To je bakterijska okužba, ki se prenaša z ugrizom klopa in se lahko pojavi skupaj s še drugimi okužbami, imenovanimi kot sočasne okužbe. Zato sem imela v sebi to kopel okužb, vse preko ugriza te žuželke. In od trenutka, ko sem bila ugriznjena, mi je postalo zelo, zelo slabo.

 

V postelji sem ležala približno 10 mesecev. Prvih 10 mesecev sem bila zelo bolna.

 

Mark: Ali lahko samo ponovite, kakšni so bili simptomi in kako so vplivali na vas?

 

Paula: Začelo se je z migrenskimi glavoboli in halucinacijami, kjer sem videla figure v svoji spalnici. Zbudila bi se in tam bi stali ljudje, kar je zelo zastrašujoče. Imela sem grozne težave s črevesjem in s tem tudi težave s prehranjevanjem. Pravzaprav bi imela tudi napade žolčnika, ki so bili zelo boleči. Imela sem tudi težave z ravnotežjem, kar je vplivalo na celotno telo. Vse kar je moglo iti narobe, je šlo narobe. Imela sem tudi težave z dihanjem – astmo in potem so se razvile te alergije, zaradi katerih sem naredila teste za alergijo in testi niso pokazali ničesar. Jaz pa vseeno nisem mogla jesti in nisem mogla jemati zdravil. In zgodilo se je, da je bilo en dan malo bolje in drugi dan spet veliko slabše, ko sem morala oditi v bolnico zaradi alergijske reakcije.

 

In tako se je nadaljevala ta norost, ki se je dogajala leta, dobesedno desetletja.

 

Mark: Kako hude so bile nekatere od teh reakcij in če so vse prešle v anafilaksijo?

 

Paula: Ja dobila sem anafilaksijo, ki ni bila prava anafilaksija, ampak je bila kot ena stopnja manj, kot to. Tako da je bilo stanje takšno, kakor da bi skoraj umrla, a nisem, toda bilo je zelo zastrašujoče, ker v tem stanju nisem mogla dihati. Grlo se mi je zaprlo, srčni utrip je izjemno poskočil, v telesu je prišlo do kemičnega neravnovesja in zmedenosti, in to je cel sindrom, skozi katerega greš in potrebovala sem hospitalizacijo, ker ti morajo zagotoviti da lahko dihaš. Neprestano sem morala odhajati v bolnišnico in bi s seboj vlekla zdravila. In Scott (njen mož), bi se moral zbujati sredi noči in mu reči, da imam spet napad. In on bi me napol v spanju vozil ponovno v bolnišnico, ali kamorkoli drugam, in za ljudi okoli mene je bil to velik izziv.

 

Scott mnogokrat ni vedel kaj naj stori in kako mi naj pomaga, in res ni mogel narediti kaj dosti v zdravstvenih situacijah, v katerih sem se pogosto znašla, razen, da je molil zame. Aritmija v mojem srcu je nastala zaradi lymske bolezni, ki je napadla moje srce in vsak organski sistem v telesu in tako se je začelo leta 2000, da sem celih 20 let trpela zaradi teh napadov aritmije, napačnega srčnega utripa, ko se sredi noči zbudiš in tvoje srce se v trenutku zaustavi in si le trenutek pred tem, da se zgrudiš mrtev.

 

Znova in znova sva morala nazaj v bolnišnico in oni bi me takoj obravnavali kot srčnega bolnika. Sprejeli bi me in name nataknili vse tiste žice, in vse ostalo, po vsem tem pa dobiš ta lep (visok), bolnišnični račun.

 

Bila sem zelo razočarana, utrujena in bila sem kot srčni bolnik, v prsih bi me bolelo, čeprav je bilo moje srce v bistvu zdravo, testi so bili v redu, težava je bila le v tem prevodu (električnosti), in to je bil samo en del težav. Imela sem tudi astmo, imela sem izčrpavajoče migrenske glavobole, ki so trajali po več tednov, artritis v vratu in hrbtu, povsod. Imela sem vnetno poškodbo, ki je bila zelo boleča. Te bolečine v živcih so bile zelo boleče.

 

In tako je prišlo do tistega vidika, drugačnega načina dihanja, prehranjevanja, res dobesedno vsega, kar je mogoče.

 

Mark: Katero hrano ste lahko jedla?

 

Paula: Na neki točki sem lahko jedla samo na vodi kuhan krompir, nesoljen. In takrat sem dobesedno umirala. To je bilo leta 2003. Takrat sem preživela 10 dni na kliniki Mayo, od  koder sem prinesla 16 palcev visok kup zdravstvenih kartotek, vse njihove ugotovitve, kaj se dogaja z mano. S tem sem se spopadala in povzročilo mi je tumorje in operacije in izgubila sem nekaj organov, in podobnih stvari.

 

In tako tukaj jem na vodi kuhan krompir. Moja takratna teža je bila 98 funtov ( 44,5 kg). Običajno sem imela 125 funtov (56,7 kg), tako da je bila to drastična izguba teže. In preživela sem že delno paralizo v rami, roki, ki je nisem mogla uporabljati. Moj vrat je bil zamrznjen in roka neuporabna. Imela sem zvončno paralizo, tako da je bil večji del mojega obraza paraliziran približno dva meseca in pol in vse skupaj je bilo zelo boleče. Tudi uho mi je zelo zateklo. Imam slike tega stanja in vam lahko pokažem, kako je bilo to videti. Dobro bi bilo, da bi to ljudje videli, ker to je bila res dramatična bolezen, ki prizadene vsak del tebe. Zaradi paralize sem imela tudi težave z govorom in kongitivne težave, ter hude bolečine v živcih.

 

Nisem hotela umreti, a hkrati nisem vedela kako živeti. In zato sem pristala na kliniki Mayo, da bi mi pomagali, kaj naj naredim, v upanju, da me bodo lahko pozdravili. Bala sem se tega, da me bodo poslali domov, jaz pa sem se tega bala, ker doma nebi jedla in bi lahko umrla od lakote. In sigurna sem, da je imel zdravnik tisti dan slab dan, da je to edini način ravnanja s tem in bila sem zelo obupana.

 

Mark: Sedaj Paula bi radi slišali del te zgodbe tudi iz strani Scotta, kako vam je bilo kot možu z zelo bolno ženo in kako je to vplivalo na vas, saj je bilo zelo stresno?

 

Scott: Res, nikoli se ni vedelo, kdaj bo imela napad. Vsak trenutek sem moral biti pripravljen na odhod v bolnišnico. Finančno je bilo uničujoče. Opravil sem toliko nadur, kolikor je bilo mogoče, a hkrati sem moral biti tudi tam, zanjo. Zato je bil to zame zelo stresen čas in težko mi je bilo, ker sem ji hotel pomagati, a nisem mogel storiti ničesar, in s preizkušanjem različnih živil, a so se vseeno dogajale reakcije.

 

Mark: Kaj je bila prelomnica, Paula?

 

Paula: Nekaj stvari smo nekako preskočili. Lahko vam samo povem, da je bilo zelo hudo, ker sem morala leta in leta hraniti zbirko podatkov o vsem, kar sem jedla, in ko sem nakupovala prehranske izdelke, sem morala prebrati vsako sestavino, da bi poskušala natančno ugotoviti, kateri so bili ti sprožilci, ki so povzročali te reakcije in iz vsega je nastal zelo dolg seznam stvari, tako da sem dobesedno prišla do tega, da sem se bala jesti hrano. Zato sem imela grozen strah, demonsko prisotnost, ki bi spremljala vsak košček moje hrane, kamorkoli sem šla. S seboj sem imela medicinsko torbo, v kateri sem imela hrano, ki sem jo lahko jedla, ker kamorkoli sem šla, nisem mogla jesti drugje, razen doma. 20 let nisem jedla v restavracijah. Zelo težko mi je bilo potovati kamor koli, ne samo zaradi fizičnih težav ampak tudi zaradi tega, ker nisem mogla skoraj nič jesti, oziroma zelo, zelo ozek izbor hrane.

 

Zato sem pri krompirju in vodi spoznala, da moram priti stvari do dna, ali pa bom umrla, ker dobesedno ni bilo nobenega zagovornika zame. Moj mož, ta dragoceni človek je delal vse ure, da nebi bankrotirali, še vedno pa smo imeli vse te različne stvari v družini, ki so se dogajale.

 

Izgubila sem svoje otroke, ker so nas zaradi moje bolezni vlekli skozi sodni sistem in bilo je grozno. Slabše kot je bilo sploh nebi moglo biti. In prišla sem do stanja, kjer sem rekla Gospodu, veš, če me hočeš vzeti zdaj, sem pripravljena, ker res več ne vem kako živeti. Zato sem se odločila decembra, za Božič, leta 2019, da povabiva nekatere ljudi iz naše družine in zanje pripravili Božično večerjo. Nismo imeli veliko, a vseeno smo jih s tem želeli obdariti. In naredila sem jim nekaj, kar sem si tudi sama tako zelo želela jesti, a sem lahko samo vonjala in uživala v vonju. Rada bi to jedla, a sem vedela, da je na seznamu prepovedanih živil zame.

 

Nato pa me je Gospod pripeljal do vaših video posnetkov. In začela sem jih gledati. Najprej ponoči, ker ponoči preprosto nisem mogla spati, včasih po več noči zapored. Prav tako spanca nisem mogla nadoknaditi podnevi. To je zmedlo moj celoten sistem.

 

In zato sem se odločila gledati video posnetke in prvi, ki sem si ga ogledala, in bila sem prepričana, da je bil to Sveti Duh, sem prepoznala Gospodovo vodstvo. Iskala sem ga namreč že nekaj časa. Bila sem v različnih religijah in bile so suhe in brez življenja. In dve leti in pol sem dobesedno preživela v Svetem pismu. Imam tak kup zvezkov, v katerih sem preživela ta čas, kjer sem si zapisovala Božjo Besedo. Dve leti in pol. V Svetem pismu sem iskala Gospoda in preučevala Sveto pismo.

 

In neke noči je Jezus dejansko prišel k meni in rekel: »Ali naj grem mimo?«

In odgovorila sem: »Ne, Gospod, ostani, ostani tukaj. Rada bi govorila s teboj.«

 

In tako se je moja vera dvigovala in je bila povišana do neke mere. Vendar je bilo potrebno več. In tako me je pripeljal do vaših video posnetkov. In začela sem jih gledati. In bila sem vzhičena nad tem, kar sem videla in slišala. In rekla sem: »Gospod, iskala sem Te in sklenila sem, da bom začela gledati video posnetke, vse po vrsti, ponoči. Kasneje sem jih gledala tudi podnevi, ker navkljub utrujenosti nisem mogla spati. Razmišljala sem le o tem, kako vsrkati čim več maziljenja, skozi te video posnetke, kolikor ga le lahko dobim.

 

Tisto noč, ko sem gledala dva videa, in v obeh je bilo govora o strahu in o tem, kako stoji izza njega duh strahu, kateremu je potrebno zapovedati, da odide. Ko sem pomislila na to, s čim živim že tako dolgo časa, s tem strahom pred uživanjem hrane, ki lahko sproži te hude reakcije mojega telesa, sem zapovedala temu strahu, naj odide v Jezusovem imenu. In takoj sem sklenila, da bom pojedla nekaj nadeva in ura je bila takrat 2:30 zjutraj.

 

Ko sem se odločila pojesti nekaj, kar sicer nebi smela, ker bi imela alergično reakcijo, me je spet spreletel strah, kaj če dobim spet napad in bom morala spet zbujati svojega moža. Nato pa sem rekla: »Tiho bodi! Jaz bom pojedla ta nadev!«

 

Nato pa sem rekla Gospodu: »Vseeno mi je, tudi če me to ubije. Jaz bom pojedla ta nadev.« Zato sem vstala, pojedla nadev in bilo mi je popolnoma dobro. Tako da sem enostavno bila prepričana: »Ozdravljena sem!«

 

In naslednji dan je moj mož domov prinesel nekaj kolačkov in bili so na pultu, jaz pa že 20 let nisem jedla nobenih kolačkov. In enostavno sklenila sem, moram pojesti enega. In pravim Gospodu: »Ali lahko Gospod?« Nisem čakala na odgovor. Vzela sem kolaček v roke in ugriznila vanj. Čakala sem, kaj se bo po tem zgodilo, a se ni nič. In sedaj, sredi zalogaja mi pravi Gospod: »Preberi sestavine.«

 

Moja usta so bila polna slastnega kolačka, jaz pa berem sestavine, ker to je le bila predelana hrana. V teh 20 letih nisem nikoli jedla predelane hrane. In ob branju sem ugotovila, da sta bili dve sestavini kolačka na mojem popisu prepovedanih sestavin, oziroma sprožilcev alergične reakcije – anafilaksije.

 

Čakala sem, da se bo kaj zgodilo, pa se ni zgodilo nič. Hvaljen bodi Gospod!

 

Bila sem presrečna, da sem ozdravljena. In kar naenkrat sem se začela spraševati: »Kaj še lahko jem?« In naslednjih 14 dni sem pojedla vse, kar v 20 letih nisem mogla. Privoščila sem si moj prvi sir na žaru po 20 letih. In jedla sem ga vsak dan, za vsak obrok. To je bilo takšno olajšanje, da ni bilo več tistega strahu. Nisem se več počutila utesnjena in pod težo tega strahu, ki me je mučil 20 let.

 

Ni me bil več strah tega, da bi pojedla kaj, kar bi mi povzročilo anafilaktično reakcijo. Ni me bilo strah, da si nebi upala česa pojesti. Ni me bilo več strah poskusiti kaj novega.

 

Prav tako sem na vsak pik žuželke reagirala z anafilaksijo. Po tem, ko je ta strah odšel, sta me pičili dve čebeli, a nisem imela na pika nobene alergijske reakcije. In lahko sem samo vedela, da sem res ozdravljena. In hvalila sem Gospoda za to. Tako da od takrat sem bila osvobojena dveh demonskih sil.

 

Scott in jaz moliva na način, ki sva se ga naučila iz vaših video posnetkov, kar je takšen blagoslov.

 

Mark: Kako se počutite zdaj, ko lahko jeste vso hrano?

 

Paula: Normalno jem sedaj šest mesecev. Od meseca decembra naprej.

 

Mark: Ali ste pripravljena sedaj zaužiti, kar je bilo za vaš prebavni sistem prej »strup«? Pokažite nam vsem, kako lahko zdaj jeste takšno hrano.

 

Paula: Scott, zgrabi nekaj kruha, ki ga prej nisem mogla jesti. Zakaj? Ker je vseboval sodo bikarbono, in podobne stvari in fosfate, polnilo v soli, ki so mi vedno sprožili anafilaksijo, tako da nisem mogla jesti ničesar, kar je vsebovalo sol. Nisem mogla tega, nisem mogla onega. Seznam tega, kar sem lahko jedla je bil zelo kratek. Na primer jabolčna koruza. Nekaj časa sem jedla otroško hrano, banane. Res bila sem čisto nebogljena glede prehrane in tega, kar sem lahko zaužila.

 

Hvala Scott za kruh. Žal trenutno doma nimamo sira.

 

Mark: Sedaj samo pokažite, da se vidi na kameri, kaj boste pojedli.

 

Paula. To je kos kruha, ki ga prej nebi mogla niti pod razno, pojesti, zaradi fosfatov, ki so se uporabljali pri peki kruha, zaradi soli in še nekaterih drugih sestavin.

 

Mark: Kaj bi se zgodilo, če  bi pred ozdravljenjem zaužila kruh?

 

Paula: Če bi zaužila kruh, bi dobila anafilaktično reakcijo, moj obraz bi pordel in imela bi težave z dihanjem. Moj srčni utrip bi se dvignil,  in v telesu bi se začela ta kemična zmeda, ki bi povzročila, da mi je bilo zelo slabo, težko sem dihala in vsa sem se tresla.

 

Mark: »Bogu na slavo sedaj pokažite, kako lahko sedaj zaužijete ta kruh. Naj vam tekne.

 

Paula: Aleluja! Mislim, da tega prej nebi mogla storiti, tako da se zahvaljujem Gospodu. Pravim Gospodu, da je to kruh za moje telo, toda ti, Gospod si moj Kruh življenja in jem Te vsak dan in brez Njega mene nebi bilo več tukaj. Vedno znova me je v mojem življenju reševal in ni pričevanja, ki bi bilo dovolj veliko, da bi mu lahko dala slavo, ki si jo zasluži.

 

Mark: Scott, kako ste se počutili, ko je začela jesti in ali ste se bali, da bo znova morala oditi v bolnišnico zaradi reakcije na to, kar je pojedla?

 

Scott: Dejansko, ko je ona prvič v veri, da je ozdravljena, začela jesti prve stvari, ki jih sicer do takrat ni smela, je bila ura 2:30 zjutraj in jaz sem spal. Zjutraj, ko sem se zbudil, mi je povedala svoje pričevanje, kako je molila in kaj je naredila. In rekel sem: »Hvala Gospodu, da te je ozdravil in da si zdrava Od sedaj naprej nam več ne bo potrebno skrbeti za hrano.« Običajno sem domov nosil samo hrano, ki jo je lahko jedla. Ona pa sedaj lahko poje vse.

 

Paula: Jaz prej nisem smela jesti njegove hrane. Zase sem si morala pripravljati obroke posebej.

 

Scott: Res, tako neumno je bilo to pripravljanje hrane za vsakogar posebej, sedaj pa lahko kupim hrano za oba, da si lahko pripraviva iste obroke. Res sem zelo vesel, da lahko sedaj nakupujem vse, brez strahu. Bil sem zelo hvaležen Bogu, za njeno ozdravljenje. Ni mi bilo več potrebno skrbeti za to, da je avto vedno poln bencina, da sem jo lahko odpeljal v bolnišnico, takoj, ko je bilo to potrebno. Ni mi bilo več potrebno brati deklaracij na etiketah, da nebi kupil kar ona ni smela zaužiti. Popolnoma vse, kar sem kupil zanjo, sem moral preveriti preko deklaracij, da sem preveril sestavine v hrani. To je bilo res popolno suženjstvo.

 

Paula: Imela sem tudi okužbo kosti, moj obraz in moji sinusi, in njihov koreninski kanal je bil okužen, tako, da je bilo moje celotno telo zelo, zelo septično, in mislila sem, da bo odmrlo, vendar smo molili in Gospod se me je vsak dan dotikal skozi gledanje video posnetkov in vse to se je počasi pozdravilo.

 

Ko je prišel v našo dnevno sobo, na prvem čudežnem srečanju, sem ga dejansko videla v duhu, kako stoji v dnevni sobi in mislila sem si, da je Jezus sedaj tukaj, da bo naredil delo ozdravljenja. Še preden smo molili, smo ga častili z glasbo in slavljenjem in prišel je name kot ognjena krogla in naredil vse te čudovite stvari.

 

Ozdravil je moje težave z vratom, zaradi katerih sem imela vrtoglavice. Imela sem zlome v hrbtu in imela zelo hud artritis. In zdaj nimam nobenih težav več s tem. Vnetje sinusov je izginilo. Težave z vratom in vrtoglavica, sta izginila. Bolečine in oteklina v ušesu, so izginile. Tudi moje oči so bile zelo suhe. Imela sem težave z vidom in stanje vida se mi je občutno izboljšalo. Še vedno je občasno zamegljen vendar pride in gre. Jaz sem pravzaprav včeraj prvič brala Sveto pismo brez očal, kar nisem mogla narediti najmanj šest let. Tako da je bilo zame to razburljivo doživetje, kako Bog zdravi. On lahko ozdravi vse.

 

Nimam več migrenskih glavobolov. Nimam več težav s spanjem. Lahko grem zvečer v posteljo in takoj zaspim. Nič več me ne spremlja nespečnost. Nimam več groznih nočnih mor. Včasih sem imela nočne more, tiste demonske nočne more. Rešena sem bila dveh zelo velikih duhov, ki sta me mučila dolgo časa in s tem so se odpravile tudi nekatere zdravstvene težave. Tako da včasih je ozdravljenje pogojeno z odrešitvijo (duhovnim osvobajanjem), ki ga potrebujemo, in to je v meni opravilo veliko delo.

 

Nimam več tesnobe, nimam več težav pri iskanju besed. Rekla sem vam, da sem imela težave z govorom oziroma z izgovarjanjem pravih besed. Na primer, rekla bi čevelj, namesto da bi rekla svetilka, ali kaj podobnega in pojma nisem imela od kod je to prišlo.  Lahko spet jem, lahko spet spim, lahko normalno hodim, lahko ležim in nimam vsakodnevnih hudih bolečin, ki sem jih imela dolgih 20 let.

 

Mark: Ljudje so rekli, da je Paula, kakor razumem, gledala video posnetke in verjela da bo Jezusovo maziljenje, ki je prihajalo na druge ljudi, ki so bili ozdravljeni in osvobojeni, tudi vas ozdravilo in osvobodilo.

 

Paula: Gledala sem ga v veri, mislim, iskala sem Gospoda. Veliko nisem razumela zaradi napačnih naukov, ki sem jih bila deležna, zato je bilo v mojem razmišljanju potrebno opraviti nekaj revizij. Vendar sem bila vedno odprta. In kot otrok sem slišala Jezusov glas, toda kasneje sem se preprosto obrnila proč od Njega in se nekako izgubila v svetu, toda On se ni obrnil stran od mene. Prepoznala sem ga. Videla sem ga, da se premika in vedela, da vsi, ki jih pozna in ki so ga poznali, niso bili spoštljivi do Njega. Toda vsi, ki imajo vero izpolnjujejo pogoje. On te bo ozdravil. Ozdravil bo osebo, ozdravljenje pa pride z vero in s pričakovanjem, da veš, da Beseda tako pravi in želiš ozdraveti.

 

Nekega dne sem rekla: »Veš, Gospod, dolgo sem trpela, zaslužim si to, Tvoja hči sem. Tudi jaz želim biti ozdravljena. In po nepotrebnem sem trpela dve desetletji, ker nisem imela pravega znanja, vendar nisem razumela, kako se povezati.«

 

Mislila sem, da vem kaj je vera, vendar tu ne gre za razumevanje ampak za neustavljivo željo v tvojem srcu skupaj s prepričanjem, da je to, kar pravi resnično. Veste, da je resnično. Moramo najprej verjeti, da je res, kar pravi. In mi pravimo: »Ja, to vem.« Toda ne gre za to vedenje v umu, ampak za vedenje v srcu. In tako sem bila po dolgih mesecih proučevanja Božje Besede le še malo oddaljena od tega, dokler me ni Gospod popeljal do vaših video posnetkov, vašega služenja, da se je zgodil ta korak, ki je prinesel popolno vero za ozdravljenje.

 

Molitev, slavljenje Paule in moža Scotta: Gospod Jezus, kaj naj rečeva o vseh blagoslovih, kaj lahko rečeva, Gospod zaradi vsega kar si storil v najinem življenju. Ni besed, ki bi to lahko izrazile. Gospod, blagoslavljava Te, slaviva Te, poveličujeva Te, vse kar sva in imava posvečava Tebi. Najini življenji, vse kar sva in delava, je zate, Gospod. Vse kar lahko narediva je da te hvaliva in častiva. Hvaliva te za vse darove ki si nama jih dal. Za vse življenje, ki si nama ga dal ki je sedaj brez kronične bolezni, kjer ni življenja, a ti si nama povrnil vse. Sedaj imava življenje, s katerim Ti lahko bolje služiva. Prejmi vso slavo, čast in hvalo, Gospod Jezus.