Nevenka - NADNARAVNA OZDRAVITEV GRANULOMA II.

 

NADNARAVNA OZDRAVITEV GRANULOMA II.

 

Kako napisati pričevanje o ozdravitvi, ki bo resnična izpoved osebno podoživetega procesa ozdravitve, da bo na slavo Bogu, ki je imel v tem procesu glavno in edino odrešilno in izvršilno moč.

Kako se je vse začelo?

Dne 4.9.2026 sem s sinom, njegovo zaročenko in njenim sinom, odpotovala na Hrvaško morje, v Pakoštane. Vožnja do tja je bila dolga. Trajala je 3 ure in pol. Naša voznica je izurjena, odločna in pogumna voznica in nas je varno pripeljala do tja.

Tam so bili že njeni starši, ki so se tja pripeljali že nekaj dni prej iz oddaljene Ukrajine. Njihova pot je bila resnično zelo dolga; več kot 2000 km. Še isti dan smo se srečali na plaži in si izkazali ljubečo dobrodošlico. Naše druženje je bilo prijetno, čeprav smo imeli malo težav pri razumevanju eden drugega, toda ljubezen premosti vse ovire.

Naslednji dan mi je mati moje snahe pokazala prst, na katerem bi se moral nahajati poročni prstan. Še preden je bilo to nemogoče zaradi otekline, je prst snela iz prsta. Bil je zelo otečen, a vzroka za oteklino ni poznala.

Vzela sem njeno roko v svojo in začela moliti: »V imenu Jezusa Kristusa zavežem to oteklino in njen vzrok in zapovem, da splahni takoj zdaj. Prosim Jagnjetovo kri na ta prst in na njeno celotno telo, da jo zaščiti pred vsakim zlom. Razvezujem ta prst v imenu Jezusa Kristusa, kakor v nebesih, tako na zemlji, za popolno ozdravljenje, po Jezusovih ranah. Blagoslavljam jo v imenu Jezus. Amen!«

Zvečer, ko smo se zbrali pri skupni večerji, sem ponovno molila za njen prst in za to prijazno, čudovito ženo in mater; mojo prijateljico.

Ko smo šli naslednji dan na plažo pred odhodom nazaj v Slovenijo; onadva sta ostala tam še nekaj dni, sem jo vprašala kako je s prstom. Odgovorila je: »Sem že pozabila nanj.« Vesela sem bila, da mi je Bog dal priložnost, da nekomu pomagam v njegovi potrebi, da sem bila posrednik v potrebi človeka, ki ga Bog ljubi.

Ko se je ura bližala 12 uri opoldan smo se počasi odpravili proti parkiranem avtomobilu, se poslovili od matere in očeta sinove zaročenke in se po kratkem a zelo blagoslovljenem oddihu na morju, odpravili nazaj proti Sloveniji.

Ker je imel sin pri svojem avtomobilu v okvari klimo, smo se vozili z avtomobilom naše snahe, ki se je tokrat izkazala z vzdržljivostjo in odločnostjo, ter nas popeljala nazaj, do Novega mesta, v neprekinjeni vožnji, celih 3 ur in pol in še malo več.

Na mojo željo smo se namreč odpravili najprej na goro Kamenjak, iz katerega je prečudovit razgled na celotno Vransko jezero. Peljali smo se skoraj do vrha, ker jaz nisem imela primerne obutve za hojo po skalah. Pot po vrhu Kamenjaka je bila resnično doživetje zame, saj sem bila tam prvič. Zato sem bila svoji snahi in mojemu sinu zelo hvaležna za njuno pripravljenost, da izpolnita mojo željo.

Zjutraj pred potjo nazaj v Slovenijo sem vse nas izročila v Božje roke in pod avtoriteto in moč Jagnjetove krvi, Psalma 91 in 121 in tudi v avtomobilu molila bolj pri sebi, v Duhu. Vedela sem, da nas na poti varujejo Božji angeli. Ko smo prišli v Novo mesto, je bil še dan.

Po prvi noči ponovno v domači postelji, je prišel ponedeljek. Oprala sem in obesila vse perilo, malo pospravila, nato pa bila z Gospodom in Njegovimi obljubami.

In nato je prišel torek. Začela sem čutiti neko nelagodje, slabo počutje, rahel glavobol in rahlo bolečino v desnem ušesu, hkrati pa mi je začelo otekati lice na desni strani. Mislila sem si, saj bo minilo, vendar se ni zgodilo tako, kakor sem si mislila in pričakovala.

Noč ni bila preveč prijetna, saj se je bolečina in oteklina večala. Nisem dobro spala.

V sredo se je vse navedeno stopnjevalo. Čeprav sem že odkar sem prišla domov intenzivno izpovedovala Božje obljube za ozdravljenje, se izboljšanje ni pokazalo kar takoj, bolečina v ustih je postajala vse bolj intenzivna in spoznala sem, da je pred mano duhovna bitka.

Odločila sem, da se posvetujem z Gospodom, kaj naj v tej moji zdravstveni situaciji naredim in Gospod mi je po svoji milosti govoril:

Od Gospoda 9.9.2026

»O, ljubljena, moja ljubljena, zavedam se tvoje situacije in mi je znana. Poznam tvojo bolečino in vem, da te preveva strah. Ampak veš, ljubljena, tam, kjer je strah tam ni vere. Ne dovoli strahu, da te prevzame, kajti obstaja rešitev zate in rešitev prihaja.

Zato ti  pravim, ljubljena, ne boj se, ker kakor prvič, tako tudi drugič, ne boš šla k zobozdravniku, ne boš iskala pomoč pri človeku, kajti vsa pomoč, ki jo potrebuješ je pri meni, ljubljena. Vsa pomoč, ki jo potrebuješ v tej situaciji, je pri meni, ljubljena.

Zato ne boj se, ampak mi zaupaj, zaupaj mi ljubljena, vodil te bom skozi to. Usmerjal te bom skozi to, držal te bom čvrsto v svojih mogočnih rokah, moj laket je neprenehoma nad tabo, kajti rešitev kakor prvič, tudi drugič, prihaja ob pravem času in prihaja. Zato se ne boj ljubljena.

Sovražnik je to storil zaradi tega, ker sem te uporabil,  da si prinesla ozdravitev, ker si bila pričevanje za moje Kraljestvo.

Vendar ljubljena, ne boj se, moja sveta kri in moje vsemogočno ime, bo pregnalo vse in bo odstranilo vse, kar je prinesel proti tebi, da bi te uničil, da bi te onemogočil.

Vendar ljubljena, ali ne veš, ti si zmagovalka v Kristusu. Moja sveta kri in moje vsemogočno ime ti je vedno na razpolago. In moj Duh, Sveti Duh, in moja Beseda. Pričevanje iz tvojih ust, ga bo pregnalo.

Kajti kakor je mislil pri meni, da me je premagal, takrat v tisti situaciji, ko sem visel na križu, tako misli sedaj, da te je premagal in onemogočil.

Vendar ljubljena, ni tako, ni tako. Ti si vedno zmagovalka v Kristusu, zaradi moje Besede in zaradi moje Svete krvi, in zaradi moči, avtoritete in oblasti mojega imena.

Ljubljena, ne boj se, ne boj se, tudi tokrat bo iz vsega prišlo pričevanje, prišla bo zmaga, kajti Jaz sem s teboj in ti pomagam. Ne boj se, kajti vidim, da se zanašaš name, in vidim, da mi zaupaš. In tvoje zanašanje in tvoje zaupanje ne bo brez učinka, ne bo brez uspeha. Moja rešitev bo prišla pravočasno, ne boj se, kajti zmaga in rešitev je samo skozi mene, zaradi vsega, kar sem storil na križu Golgote.

In res je, ljubljena, vse zobobole sem prevzel, vsa vnetja sem prevzel nase. To je bila strahotna bolečina in to je bil samo del tega, kar sem prevzel nase in bilo je strašno. Ampak to sem naredil iz ljubezni do vas vseh in tudi zaradi tebe.

Ljubljena, zaupaj mi, zanašaj se name še naprej in izgovarjaj mojo Besedo, kajti moja Beseda je da in amen, ista včeraj, danes in na veke in ima moč, da spremeni vsako situacijo v tvojem telesu in jo naredi takšno, da bo ponovno vse dobro.

Ljubljena, glej gor, glej name, zaupaj mi, izpoveduj mojo Besedo. Vem, da to težko delaš, a vseeno, prav v tem je zmaga, da vztrajaš kljub temu, da ni lahko.

Zato ljubljena moja, hodi za menoj, hodi za menoj, pokazal ti bom pot in ta pot je edina prava pot, ki prinaša slavo mojemu imenu.

Takrat, ko misli sovražnik, da je zmagal, bo spoznal, da nikoli ne more zmagati, da je izgubil takrat, ko sem vzel od njega ključe smrti in podzemlja. Zato nima več moči in je samo kakor rjoveči lev, ti pa si zmagovalka v meni.

Zato ne boj se ljubljena, ne boj se ljubljena ampak mi zaupaj, kajti ne boš dolgo čakala na konec te bolečine, ker rešitev prihaja, rešitev prihaja in rešitev je v moji sveti krvi, rešitev je v moji Besedi, rešitev je v mojem imenu, rešitev je v tem, kar sem Jaz že naredil zate, na križu Golgote. Amen.«

Če se kdo sprašuje, kako lahko Bog govori človeku vam povem, da je eden od načinov molitev v Duhu, po kateri lahko deluje dar razlaganja jezikov.

4 Različni so milostni darovi, Duh pa je isti. 5 Različne so službe, Gospod pa je isti. 6 Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. 7 Vsakomur se daje razkritje Duha v korist vseh. 8 Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu v skladu z istim Duhom beseda spoznanja. 9 Drugemu vera po istem Duhu, drugemu po istem Duhu milostni darovi ozdravljanja, 10 drugemu delovanje čudežnih moči, drugemu prerokovanje, drugemu razločevanja duhov, drugemu raznovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov. 11 Vse to pa uresničuje en in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor hoče.« (1 kor 12:4-11).

Govorjenje v Duhu – v drugih jezikih prejme vsak na novo rojeni kristjan, ko je krščen v Svetem Duhu:

»Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.« (Apd 2:4).

Po tem, ko sem dobila odgovor od Gospoda sem se počutila, kakor da je vame prišlo olajšanje, da so se bolečine zmanjšale, da je prišla vame poživitev in upanje v mojo dušo, vendar le za kratek čas.

Bolečine so se še vedno stopnjevale. Počutila sem se kakor da imam hudo gripo, glede na splošno počutje in bolečino po celotni glavi. Postajala sem vse bolj šibka in če sem vstala se mi je zvrtelo. Obležala sem in vstala le kadar je bilo nujno potrebno.

Nisem prenehala z izpovedovanjem Besede. Vztrajala sem, čeprav glede na oteklino in bolečino v ustih, težko. Vedela sem, da je to edina rešitev zame, da se zanašam na Boga Očeta, Sina in Svetega Duha, na Božjo Besedo, na ime Jezus, na Jagnjetovo kri in na moč Svetega Duha, da ohranim vero navkljub temu in ne odneham.

V četrtek so se bolečine in oteklina še stopnjevali. Prišli so trenutki, ko sem mislila, da vsega tega ne bom prenesla. Mislila sem, da mi bo čeljust eksplodirala. Bili so trenutki, ko so iz mojih ust spontano prišle besede: »Jezus, Davidov Sin, usmili se me!« (Marko 10:47).

To je bil krik slepega berača Bartimája, preden je Jezus ozdravil njegovo slepoto. Moj krik je bil krik iz bolečine, za katero sem mislila, da mi bo vzela še tisto malo vere, ki sem jo imela.

V čeljusti sem čutila trgajočo bolečino. Celotna ustnica na desni strani je bila otekla in mravljinčasta, omrtvičena, kakor da bi mi zobozdravnik dal injekcijo proti bolečinam pred puljenjem zoba.

Popoldan me je Gospod po Duhu spomnil na eno od mojih sester v Gospodu, naj jo prosim, naj me podpre v molitvi za mojo situacijo. Zato sem jo o tem obvestila in bila je pripravljena to storiti. Takoj sem se počutila bolje, ker sem vedela, da Bog ve, kaj dela in da ji lahko zaupam.

Gre za eno od obljub v Svetem pismu, s katero nas Gospod Jezus spodbuja, da podpremo drug drugega, v določenih situacijah: »Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« (Matej 18:20).

Glede izbire za podporo v molitvi sem sicer zelo izbirčna. Vem kaj je prava molitev v molitveni bitki, vem pa tudi, da v tej molitvi marsikateri kristjan ni izurjen, ali pa je sploh ne pozna. Zato lahko neprimeren molivec naredi več škode, kakor koristi.

»Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili.« (Matej 6:7).

Seveda, ker so bile bolečine precej močne, ni šlo brez tablet proti bolečinam, vsaj ponoči, da sem si vsaj malo odpočila in se naspala.

V petek sem še naprej izpovedovala Besedo za ozdravljenje, brala Božjo Besedo, nato pa sem vse bolj prehajala na Besedo, ki sem jo znala na pamet, ki naj bi bila moja prva pomoč tudi v času in primeru, ko nebi imela Svetega pisma pri roki.

Psalm 91; Psalm 121; Psalm 1; Psalm 23; Psalm 103:1-5; Psalm 34:7-5; Izaija 54:17, Iz 53:4-5; 1 Pt 2:24; 3 Jn 1:2; Mk 11:23-24; Gal 3:13. . .

In proti večeru sem to začela vse bolj intenzivno izpovedovati. Vedela sem, da je izza mene sestra, ki me je zastopala in Jezus, ki je bil sredi med nama.

In potem sem v enem trenutku odločno rekla: »Satan, ali veš, da je tvoje delovanje proti meni nelegalno, in da imam vso pravico, da vse, kar si vrgel name izpodbijam z duhovnim orožjem, ki mi ga je dal moj Gospod, Jezus Kristus iz Nazareta? Kristus me je namreč odkupil od prekletstva postave, ker je zame postal prekletstvo. (Gal 3:13).«

Nisem nemočna, oborožena sem z orožjem, ki je učinkovito proti tebi, da te prežene in imam pravico, da to storim v imenu Jezus.

Beseda pravi: »Podvrzite se torej Bogu, hudiču pa se uprite in bo od vas pobegnil.« (Jakob 4:7).

Torej, ker sem se pokesala pred Bogom in se mu podredila, se ti uprem in se uprem vsem tvojim umazanim delom proti meni, v imenu Jezus.

»Uprite se mu, trdni v veri.« (1 Petrovo pismo 5:9).

Zato se ti uprem, ker vem, da se ne upiram v svoji lastni, človeški moči, ampak v moči vsemogočnega Boga, ki je Bog nad vojskami in zato, ker te je On že popolnoma premagal in porazil na križu Golgote zaradi moči krvi, ki je tekla iz Njegovih ven.

Poraženec si. Popolnoma nemočen si. Tvoja edina moč je prevara, zvijača in laž. Moj Kralj, moj Gospodar, moj Gospod Jezus Kristus te je popolnoma razorožil in osramotil. Vzel ti je ključe smrti in podzemlja. In on je Lev iz Judove rodovine, ti pa ga le nemočno posnemaš kakor rjoveč lev. Kakšna neposrečena, neučinkovita in smešna imitacija.

Ali se zavedaš proti komu prihajaš? Sem Božja hčer. Sem dedinja kraljestva. Sem zmagovalka v Kristusu. Sem ambasadorka Kraljestva. In ko prihajam proti tebi z močjo imena Jezus, z močjo Njegove svete krvi, z močjo Njegove besede in močjo Svetega Duha, ki je v meni, si poražen in si onemogočen. Ne preostane ti drugega, kakor da pobegneš.

Zato ti pravim, takoj zdaj poberi vse to vnetje, ki si ga vrgel vame, bolečino in oteklino iz mojih čeljusti, dlesni, zob in ust in izgini takoj zdaj, v imenu Jezus v puščavo brez vode in se ne vrni nikoli več. Dovolj je!«

Kmalu po tem, ko sem izgovorila teh nekaj besed, po tem, ko je v meni nastala res tista jeza, tisti gnev proti hudiču zaradi vsega, kar je delal proti meni, sem začutila, da se je zgodilo izboljšanje. Oteklina ustnic in bolečina sta malo popustili, celo zasmejala sem se lahko po nekaj dneh. Takoj sem sporočila sestri, kaj se je zgodilo. Bila sem vesela izboljšanja, zato sem se z vsem srcem zahvaljevala Bogu za Njegovo milost, ki mi jo je izkazal.

Odpravila sem se na nočni počitek in zaspala, toda okrog 12 ure ponoči sem morala ponovno vzeti; tokrat zadnji Lekadol.

Zjutraj se me je začelo lotevati nekakšno razočaranje. Pojedla sem zajtrk, nato pa odšla nazaj v posteljo in začela razmišljati o tem katere so bile besede, ki sem jih prejšnji dan uporabila, preden je olajšanje prišlo. Nenadoma me je prešinilo spoznanje:

»Ena od stvari, ki jo lahko naredimo, ko prihajamo proti hudiču je, da mu povemo, kdo on v resnici je po Jezusovi duhovni zmagi na križu Golgote in kdo smo mi, Božji otroci, po Kristusu in v njem. Takrat on ve, da se zavedamo kdo smo in kaj imamo, zato ve, da mora oditi.«

1 Tedaj je Duh odvedel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal. 2 Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal naposled lačen. 3 In pristopil je skušnjavec in mu rekel: »Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.« 4 On pa je odgovoril: »Pisano je: Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.«(Marko 4:1-4).

Torej, če si je hudič upal priti proti našemu Gospodu Jezusu Kristusu, kako nebi prišel proti nam?

»Tedaj ga je hudič pustil, in glej, angeli so pristopili in mu stregli.« (Matej 4:11).

In Božja Beseda ne pravi, da bo Božjim otrokom vedno vse šlo samo dobro:

»Skozi veliko stisk moramo iti, da pridemo v Božje kraljestvo.« (Apd 14:22).

In tako sem dojela, da moram spet priti proti sovražniku z Besedo: »Pisano je« in zavedanjem, kdo sem v Kristusu. In prišla sem polna vere in zavedanja, da je rešitev in zmaga blizu.

Ob 8:30, namerno sem pogledala na uro, se je izza dlesni, ki je bila otečena in nabrekla, začel izločati gnoj. Najprej sem bila začudena in sem se spraševala: »Ali je to res?« Ko pa se to iztekanje ni prenehalo, sem vedela, da je prišla zmaga, ki je prinesla pričakovano in tako zaželeno spremembo v moje boleče dlesni. Brez dvoma sem vedela, da je to nadnaravno delovanje, odpiranje dlesni, Božje delo.

Takoj sem se začela zahvaljevati Bogu za to in kmalu sem ugotovila, da je bolečina začela popuščati. Že prejšnji dan sem občasno občutila, da me ščemi otekla ustnica in celotno oteklo lice. Vedela sem, da to prinaša spremembo in ozdravitev. Preko dne se je oteklost lica zmanjševala, vendar počasi.

Tudi sedaj, ko to pišem oteklina še ni popolnoma uplahnela, vendar vem, da se proces ozdravitve dogaja na Božji način in kakor On ve, da je najbolje. Pomembno je, da bolečine ni več. Naj bo slavljeno in silno povzdignjeno ime Gospodovo!

»Prepričan sem, da bo on, ki je začel v vas dobro delo, to delo dokončal do dneva Kristusa Jezusa.« (Filipljanom 1:6).

Slavo za to, kar se je zgodilo, za to ozdravitev pripisujem samo Bogu. Samo Njemu pripada slava in čast za vse, kar stori.

»Jaz sem Gospod, to je moje ime, svoje slave ne dam drugemu, ne svoje hvale malikom.« (Izaija 42:8).

Upam, da bo to moje pričevanje pomagalo še komu drugemu, mu dvignilo vero in dalo spoznanje kako lahko pridejo da zmage glede katere koli situacije v svojem življenju, ki jim jo do sedaj ni uspelo rešiti.

Blagoslavljam vas v imenu Gospoda Jezusa Kristusa.