8
KAKO DOSEČI
ODZIV NA VAŠE MOLITVE
PRETEKLI ČASI
BOŽJE BESEDE
Pomembno je, da tisti, ki iščejo Božje usmiljenje,
vidijo, da je prisvajanje vere jemanje in uporaba tega, kar nam Bog ponuja. Upanje
je pričakovanje blagoslova nekoč v prihodnosti. Vera je jemanje, kar Bog
ponuja, zdaj. Verjeti moramo, kar Bog pravi, da je storil za nas, in delovati po
tem. Sprejeti moramo svojo s krvjo odkupljeno svobodo, tako kot so to storili
sužnji juga po razglasu o emancipaciji Abrahama Lincolna.
Evangelij je razglasitev o emancipaciji svobode iz
služenja in suženjstva staremu tiranu greha in bolezni, hudiču. Ko je Jezus
rekel »Dokončano je«, je mislil, da je delo opravljeno. Kot ga vidi Bog, je
dokončano.
Bog pričakuje, da bomo imeli za opravljeno tisto, kar
Jezus pravi, da je bilo opravljeno.
Pretekli časi Božje besede pomenijo utrjeno, zapečateno
in dokončno odločitev Njegove volje.
V Pismu Galačanom 3:13 beremo: »Kristus [preteklik] nas
je odkupil prekletstva postave, saj je za nas postal prekletstvo.« Bog je Svoje odrešenje od prekletstva postave postavimo v
preteklik. Svojo osvoboditev prejmemo, ko storimo enako.
V osemindvajsetem poglavju 5
Mojzesove knjige vidimo, da prekletstvo postave vključuje vse bolezni. V
Božji besedi beremo: »On je [preteklik] nosil naše
bolezni in nosil naše bolečine ... Sam je vzel [preteklik] naše slabosti in
nosil naše bolezni ... Po njegovih ranah ste bili ozdravljeni.«
Bog želi, da vsi prisvojimo
pretekle čase Njegove besede glede Njegovega odrešenja naših duš in teles od
bolezni in bolečin. Želi, da gremo naprej v
poslušnosti in se obnašamo, kot da bi mu verjeli. Ko Bog obljubo postavi v preteklik, nam jo tako daje in
pričakuje, da storimo enako. Nič manj kot to ni prisvajanje vere.
V Marku 11:24 nas Jezus
pooblašča in zapoveduje, da prejem blagoslova, za katerega molimo, postavimo v
preteklik. Pravi, da ko prosimo za obljube, ki jih ponuja, moramo verjeti, da
smo jih prejeli in da jih bomo imeli. Še naprej moramo verjeti, da nam je Bog
dal tisto, za kar smo prosili, ko smo molili. Še naprej ga moramo hvaliti in se
mu zahvaljevati za to, kar nam je dal. Šele ko verjamemo, da smo prejeli, kar
prosimo, ko verjamemo, da je uslišal našo molitev, se Bog loti dela. Nato začne
neminljivo seme, njegova Beseda, rasti.
Kmet mora sejati svoje seme v preteklik, preden lahko požanje
žetev.
Trajno prejemanje Božje
besede, neminljivega semena, mora biti posejano v »dobro zemljo« našega srca.
Sejanje je treba postaviti v preteklik, preden seme lahko začne delovati.
Verovanje, da je Bog že
uslišal našo molitev, preden se je pokazal blagoslov, je dobra zemlja, v kateri
neminljivo seme, njegova Beseda, raste in obrodi sad. Verovanje, da je Bog
uslišal našo molitev, spravi seme v zemljo in nato (in ne prej) začne delovati.
Na Lazarjevem grobu je Jezus rekel, ko je bil Lazar še
mrtev: »Zahvaljujem se ti, da si me uslišal.« Bolnim, ki molijo za ozdravitev
je treba reči, preden se ozdravitev uresniči: »Oče,
zahvaljujem se ti, da si me uslišal.« Molitev vere je, da verjamemo, da je naša
molitev uslišana, preden se odgovor uresniči – preden se odgovor pokaže.
»To je zaupanje, ki ga imamo vanj: da nas usliši, če kaj
prosimo po njegovi volji. In če vemo, da nas usliši, karkoli prosimo, vemo, da
smo prejeli prošnje, ki smo jih od njega želeli.« (1 Janezovo pismo 5:14-15
KJV).
Še preden izkusimo ali se zavedamo kakršne koli spremembe,
se vera veseli in reče: »Pisano je.«
Ko prosimo za ozdravitev, moramo na podlagi avtoritete
Božje besede reči: »Zahvaljujem se ti, da si me
uslišal.«
Vera noče videti (kot razlog
za dvom) česar koli, kar je v nasprotju z Božjo besedo. Zdravje in moč, ki
sta nam zapuščena, vidi kot nekaj, kar nam že pripada zaradi smrti
Zavetnika. Z Njegovo smrtjo je oporoka v veljavi. Jezus
nam pravi: »Kakor si verjel [preteklik], tako se ti
zgodi.«
Z našimi naravnimi očmi vidimo le časovne in manjvredne stvari
sveta, toda z razsvetljenimi očmi našega razuma uzremo vzvišene, zadovoljujoče
in trajne resničnosti Božjega duhovnega in večnega kraljestva.
Bog je rekel Abrahamu: »Postavil
sem te za očeta mnogih narodov« (preteklik). Ker je Bog to obljubo
postavil v preteklik, je Abraham storil enako in svojo vero uresničil tako, da
je vzel svoje novo ime »Abraham«, kar pomeni »oče množice«.
Moški je v žep ženinega plašča vložil določeno vsoto
denarja in ji povedal, da je to storil. Vprašal jo je, ali mu verjame.
Odgovorila je: »Seveda ti verjamem,« in začela načrtovati, kako ga bo porabila.
Pravzaprav je imela ta denar, še preden ga je videla. Zakaj
bi verjeli besedam drugih, zahtevali pa dokaz
od Boga?
Če vam nekdo zapiše hišo, ki je še niste videli, imate
dejansko hišo, še preden jo vidite. »Vera je ... dokaz o stvareh, ki jih še
niste videli.« Listina naredi hišo tako zelo vašo, da jo lahko prodate, ne da
bi jo kdaj videli.
Vera je prepričanje, da imate
tisto, kar Bog pravi, da imate, in ravnanje v skladu s tem, še preden začutite
ali vidite, da to imate.
Bog je rekel Jozuetu: »Glej,
v tvoje roke sem dal Jeriho.« Jozue in njegovi možje so to zmago postavili v
preteklik, kot je storil Bog, in obzidje Jerihe se je podrlo, medtem ko so oni udejanjali
svojo vero.
Jezus je desetim gobavcem, ki so prosili za usmiljenje,
rekel: »Pojdite in se pokažite duhovnikom.«
Njegove besede so jim bile tako, kot da bi rekel: »Dal
sem vam svojo besedo, da se je zgodilo.« Poznali so zakon gobavca in
zato tudi, kaj je pomenil njegov ukaz.
Svoje ozdravljenje so postavili v preteklik, preden so ga
videli, in to se je razodelo, medtem ko so udejanjali svojo vero.
Jona je svojo osvoboditev postavil v preteklik, svoje simptome
imenoval »lažnive nečimrnosti« in se žrtvoval z glasom zahvale, ko je bil še v
želodcu velike ribe. Delovalo je.
Razlog, zakaj tisoči ne dobijo tistega, za kar molijo,
je, da svoj blagoslov hranijo v prihodnjem času. To je le upanje in ne vera, ki
jemlje blagoslove zdaj.
Če bi bili Božji darovi za dušo in telo zgolj obljubljeni
darovi, bi morali čakati, da tisti, ki je obljubil izpolni Svoje obljube, in
odgovornost bi bila na Njem. Toda vsi Božji
blagoslovi so ponujeni darovi, pa tudi obljubljeni, in zato jih je treba
sprejeti. Odgovornost za njihov prenos je naša. To Boga razreši vsakršne
odgovornosti za morebitne neuspehe.
Edini razlog, zakaj nisi bil
rešen leto prej, je ta, da nisi vzel tistega, kar ti je Bog dal in kar ti je
ponujal. Bog te ni pustil čakati; ti si pustil čakati Njega.
Nekateri pravijo: »Bog me bo
ozdravil ob svojem času.« To je le upanje in ne vera. Vera sprejme tisto, kar
Bog ponuja zdaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar