KDAJ SE JE ZAČELA MOJA POT Z BOGOM?
Nevenka
Iskreno povedano ne morem natanko obrazložiti kako me je
Gospod našel in pripeljal k Sebi, ker vem, da je bila večina poti nadnaravna,
nadnaravno delovanje Svetega Duha, ki me je privlačil z Jezusovo ljubeznijo.
Iskala sem ljubezen v ljudeh, v knjigah, v stvareh, a sem
spoznala, da je bila minljiva, trajala je le določen čas in me nato pustila
prazno in razočarano.
Spomnim se, ko sem bila še majhna deklica, me je očetov oče
peljal v cerkev. Ne vem ali je bil samo religiozen, ali resničen, živ kristjan,
ali je po smrti odšel v nebesa, ali ne.
In tam, v tisti cerkvi je bil na tleh prislonjen križ in na
njem Križani. Sklonila sem se in ga poljubila. Je bil to začetek moje poti? Ne
vem. Danes vem, da je bilo moje dejanje malikovanje narejeno v otroški
preprostosti in nevednosti. Ampak Bog je videl moje srce.
In potem sem odraščala brez Boga. Znova in znova so mi
prihajale misli: "Mora biti nekaj več, ne samo to, kar vidim."
Starša nista bila verna, čeprav je bila mama vzgojena in je
odraščala kot Rimokatolikinja, zato mi nista mogla privzgojiti krščanskih
vrednot.
Nekega dne, pred mnogimi leti, ko sem stala v Ljubljani, v
starem mestnem jedru, pred enim lokalom, sem v predelu trebuha začutila
nerazložljivo ljubezen, kot jo čutim danes, kot maziljenje Duha. Se me je Sveti
Duh dotikal? Me je klical? Še danes se spomnim tistega čudovitega občutka.
Zašla sem v New age. Bežala sem od vseh zlorab v lažno uteho
in iskala pomoč tam, kjer ni bilo Boga, ampak laž, prevara in zvijača
sovražnika. Žal, Svetega pisma nisem poznala, še manj Njegovega Avtorja.
Vsak dan sem meditirala. Nisem vedela, da se s tem odpiram
in da me to dela ranljivo za demonski vpliv. Posledice so sledile. Bolezni,
zmeda, popačeno mišljenje, jeza, neprimerni odnosi, dejanja.
In potem sem začela brati knjige, v katerih sem začela
iskati pomoč in izhod iz življenja, ki sem ga živela, pravzaprav me je ono
živelo. Nisem bila sama svoja. In v teh knjigah sem naletela na prve
svetopisemske stihe.
Potem sem dobila v roke prvo Sveto pismo od Rimokatoliškega
duhovnika, ki je zapustil cerkev, ker ga je razočarala. Žal, verjetno je
zapustil tudi Boga, saj mu ga cerkev ni pravilno predstavljala.
Brala sem ga. Postajalo mi je vse bolj razumljivo, želela
sem ga brati. Začela sem ga podčrtavati.
Potem sem v eni New age reviji prebrala, da naj se pred
začetkom meditiranja zaščitim z Jezusovo krvjo. Nisem razumela kaj to pomeni, nisem
vedela niti kdo je Jezus, ne to, da je prelil Svojo kri na križu Golgote, da bi
me odrešil grehov, a sem to storila. Nekaj se je začelo spreminjati. V moje
življenje je začel prihajati mir, ki ga do takrat nisem poznala.
Žal, sem še vedno meditirala. Nekega dne sem se zavila v
odejo, ker me je zeblo. Nenadoma se mi je pojavila vrtoglavica. Odhitela sem v
kopalnico in zagledala svoj bledi obraz v ogledalu in potem me ni bilo več. Padla
sem v nezavest. Zavedam se le tega, da me je bilo zelo strah. Vedela sem, da če
bi takrat umrla, bi šla v pekel.
Ne vem koliko časa sem ležala na tleh kopalnice, vem le to,
da ko sem končno vstala in se pogledala v ogledalo, sem imela rano na nosu. Med
padcem sem z nosom udarila ob rob lesenega zaboja, ki je bil pod lijakom.
Takšna poškodovana sem naslednje jutro odšla v službo. Po tem sem prenehala
meditirati.
S hčerko sva nekega dne našli film Jezus; po vsej
verjetnosti v knjižnici in med gledanjem filma obe močno jokali. Torej je Sveti
Duh začel delo v nama obema?
In potem se je zgodila druga nesreča. Hčerka, ki je imela
takrat nekje 6 let je plesala v kuhinji, se med plesom spotaknila ob žico TV
antene in padla naravnost v rob radiatorja. Bil je tisti stari, z ostrimi
robovi. Prebila si je čelo.
Nisem imela avta. Takrat je bila pri meni na obisku starejša
hčerka. Nekako sva jo odnesli v zdravstveni dom in nato na urgenco, kjer so jo
operirali. Še danes se ji pozna na čelu brazgotina.
Zakaj se je to zgodilo? Kasneje sem izvedela, da zaradi
tega, ker je hudič hotel preprečiti najin prihod k Jezusu. Vedel je, da mu bova predstavljali grožnjo.
Nato pa sva 30 oktobra 2001 gledala prenos bogoslužja iz
Evangeličanske cerkve v Prekmurju in Sveti Duh je bil spet na delu. Po
poslušanju pesmi Dar milosti, je moje srce imelo le eno željo, združiti se z
ljudmi, ki tako lepo slavijo Boga.
In naslednji dan sva šli, na Dan Reformacije prvič v
skupnost v mestu, kjer sva živeli. Sveti Duh je bil tam, govoril mi je,
dotaknil me je. Za hčerko ne vem, ker mi ni povedala. Ampak jaz sem nenadoma
doumela, da sem grešnica. Kdo mi je dal ta občutek grešnosti? In rekla sem sama
v sebi: »Jaz pa v to cerkev ne bom več prišla, ker sem tako grešna.«
Bog pa je odgovoril: »Ali si prišla k Meni, ali k ljudem?«
28.11.2001 okrog 8 ure zvečer, v svojem domu, na kolenih v
spalnici, sem predala svoje življenje Bogu, prišel je Sveti Duh in mi dal novo
rojstvo, ter me zapečatil za večnost. Od takrat je minilo 24 let.
Čeprav sem imela veliko hrepenenje, da se čimprej krstim v
vodi, se je ta dogodek zgodil šele 30.junija 2002. Takrat sem javno priznala
svojo vero v Jezusa Kristusa, kot mojega Odrešenika.
»Kdor bo sprejel vero (v Jezusa
Kristusa) in bo krščen, (v vodi), bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo
obsojen.« Marko 16:16.
»Tistim pa, ki so jo sprejeli,
je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime.« (Janez
1:12).
»Kdor veruje v Sina, ima večno
življenje; kdor pa ne veruje v Sina, ne bo videl življenja, ampak ostane nad
njim Božja jeza.« Janez 3:36.
Ni komentarjev:
Objavite komentar