STOJTE V VERI, DOKLER VAM NE BO POTREBNO VEČ STATI
Curry Blake
Danes zjutraj se bomo pogovarjali o tem, kako stati v veri.
To je nekaj s čimer se ves čas srečujemo. To je eno od največjih vprašanj,
bodisi da nas usmerijo, ali to vidimo v procesu služenja ljudem, na podlagi
stvari, ki jih govorijo, in glede na to kako govorijo spoznavamo, da ne vedo
kako stati v veri.
Enkrat sem vam že govoril o tem, kako je nek moški prišel k
Smithu Wigglesworthu, v vrsto za ozdravljenje, in temu moškemu je brat Smith stregel prejšnji večer. Prepoznal
ga je in rekel: »Ali nisi bil že sinoči tukaj?« Moški mu je to potrdil.
On ga je fizično obrnil v vrsti in ga brcnil v zadnjo plat,
nakar se je moški spotaknil proti sedežem. Rekel mu je, naj gre nazaj na svoj
sedež. Ti si ozdravljen, a si preveč nespameten, da bi to vedel.
Toda dejstvo je, da ljudje velikokrat ne vedo kako stati v
veri, po tem, ko jim je bilo služeno. Obstajajo ljudje, ki so potrebovali
ozdravljenje predvsem za nekaj, kar je znotraj telesa, za katere sploh ne vedo,
da so bile ozdravljene. To se zgodi med bogoslužjem ozdravljanja. Zgodi se med
običajnim bogoslužjem, kjer Bog samo ozdravi ljudi, ker slišijo Besedo in se
odločijo tej besedi verjeti. V trenutku so ozdravljeni, ne da bi sploh vedeli,
da so ozdravljeni, ne da bi to zaznali.
Vaše telo gre skozi cikle. Obstajajo cikli, različni cikli.
Lahko so 24 urni cikli, tridnevni, štiridnevni cikli, sedemdnevni ali 14 dnevni
cikli, 21 dnevni cikli, 40 dnevni cikli, različni cikli sistemov v telesu.
Včasih, če se zgodi nekaj v notranjosti ne boste vedeli kaj
se je zgodilo, dokler se ne konča en polni cikel. Po tem pa boste opazili, da
vam določena stvar, ki je bila prej moteča, sedaj ne bo več moteča.
Včasih, ko prideš v vrsto za zdravljenje se lahko zgodi ista
stvar. Nate bodo položene roke, oseba, ki streže
sprosti vero, in ti ozdraviš ne da bi vedel. IN TAKRAT SE MORAŠ ODLOČITI GLEDE
OZDRAVITVE, NE NA OSNOVI TEGA, KAR ČUTIŠ, NE NA OSNOVI TEGA, KAR VIDIŠ, AMPAK
GLEDE NA TO, KAR PRAVI BOŽJA BESEDA O TEM.
»Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo
ozdraveli.« (Marko 16:18).
Ti se moraš odločiti stati v veri, dokler ne ugotoviš, da ti
ni več potrebno stati v veri za to stvar. In potem me ljudje sprašujejo: »Kako
dolgo moram torej stati v veri?« Dokler ti tega ni več potrebno storiti. Ni
določenega časa. Vedel boš kdaj bo dovolj. Ključno je kaj verjameš. Vedel boš
kdaj boš prejel.
Neverjetno je, kako deluje cerkev kot celota. Našli bodo
neko resnico v Svetem pismu, in potem jo bodo spremenili tako, da ne bo
pomenila več čisto nič. Z drugimi besedami Marko 11 poglavje, nam pove v verzu
23.24: »Resnično, povem vam: Kdor bo rekel tej gori:
›Vzdigni se in se vrzi v morje‹ in ne bo dvomil v svojem srcu, temveč verjel,
da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo zgodilo. Zato vam pravim: Za vse, kar
molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo.«
Torej vse, kar tukaj piše je tako zelo preprosto
Mi rečemo gori (bolezni, slabosti, težavi, bolečini, itd. Rečemo
ji kaj mora narediti, ne prosimo jo, ampak ji zapovemo, ukažemo, kaj naj naredi.
In ko MI NE DVOMIMO V SVOJEM
SRCU, TEMVEČ VERJAMEMO – VERUJEMO,
DA SE BO ZGODILO, KAR PRAVIMO,
SE NAM BO ZGODILO.
ZA VSE, KAR MOLIMO IN PROSIMO,
VERJAMEMO, DA SMO ŽE PREJELI,
IN SE NAM BO ZGODILO.
Ves čas od takrat, KO SMO ZAPOVEDALI GORI, OSTANEMO V VERI,
GLEDE STVARI, DA SMO ŽE PREJELI IN NAŠA IZPOLNITEV JE NA POTI, PO NAŠI VERI.
Nebi moglo biti bolj preprosto kot je.
Ko moliš (ali molijo drugi zate), verjemi, da si prejel in
boš prejel.
Torej kdaj boš prejel? Kdaj boš
imel? KO BOŠ MOLIL, NE KO BOŠ VIDEL ALI OBČUTIL. TAKRAT BOŠ ŽE IMEL.
ZATO NE PIŠE, MOLI, IN VERJEMI,
KO BOŠ VIDEL, DA IMAŠ.
PIŠE, KO MOLIŠ VERJEMI, DA SI ŽE
PREJEL, DA ŽE IMAŠ.
PREJMEŠ TAKRAT, KO MOLIŠ. TOREJ
MOLIŠ, VERUJEŠ IN PREJMEŠ.
OD TRENUTKA, KO VERJAMEŠ, DA
SI PREJEL, DO TAKRAT, KO BOŠ IMEL, MORAŠ STATI V VERI.
Ljudje tega ne vedo ali pa se niso zavedali stanja, ki se je
zgodilo.
Eden najboljših primerov, ki jih poznamo iz Svetega pisma,
je v odlomku o preroku v 2 Kroniški knjigi 4: »Naredimo
mu torej zidano gornjo izbico in postavimo vanjo posteljo, mizo, stol in
svetilko, da se lahko umakne tja, kadar bo prišel k nam!« (2 Krn 4:10).
Tu gre za zgodbo o Elizeju in Šunémki. Šunémka je bila
poročena, vendar z možem nista imela otrok. In prerok Elizej ji je prerokoval
sina. In v letu dni je rodila sina. Sin je rastel, toda kasneje se je zgodilo,
da je umrl. Oče je opazil da z otrokom ni nekaj v redu in je sina odpeljal k
njegovi materi.
Šunémka se je spomnila na preroka Elizeja in odšla sama do
njega, da poišče pomoč za sina. Ne glede na vse je ona verjela, da bo z njenim
sinom vse dobro. Ves čas od takrat, ko je šla k preroku, pa vse do takrat, ko
je bil sin obujen od mrtvih, ni izgovorila niti ene besede nevere. Ves čas se
je strinjala z Božjo Besedo.
Danes ljudje citirajo Sveto pismo, nato pa pravijo:
»Ozdravljen sem, samo še čakam na manifestacijo. Dejansko se človek sploh ne
zaveda, da je pravkar razveljavil svojo vero, saj je izgovoril to, v kar je
verjel – v manifestacijo. In to, kar je rekel sploh ni vera, ki prejema. Sveto
pismo je jasno. Ko moliš verjemi. Ne verjemi kar
čutiš, kar vidiš. Verjemite kar prejmete. Ne izgovarjajte nič negativnega, nič
kar ni utrjeno v Besedi, nič kar izpodbija, kar pričakujete.
Ko nekomu služim položim roke nanj, toda preden grem skozi
zdravilno linijo se odločim, da bo vsak, ki se ga dotaknem ozdravljen, ker se
zanašam na Besedo, da bomo na bolnike polagali roke in ti bodo ozdraveli. To je
vse, kar verjamem. Za to se odločim še preden se kogarkoli dotaknem in ko se
jih dotaknem je kar se mene tiče dokončano.
Tudi če mi kdo reče, da ima še vedno bolečino, se jaz ne
ukvarjam s to mislijo, ampak s tem, kar pravi Božja Beseda.
Sedaj pa glede tega, ali naj molim še enkrat? Ja, saj je
tudi jezus dvakrat molil za slepega. Toda če želite prej prejeti ozdravitev se
odločite, da boste verjeli in stali v veri za svojo ozdravitev. Jaz iz moje
strani verujem, da ko se jih bom dotaknil, bodo ozdravljeni. Prav tako se moraš ti odločiti, da ko se te
bom jaz dotaknil, boš ozdravel. Dejansko se ti sam odločaš kdaj boš prejel
svojo ozdravitev. Kajti če ti z vero ne sprejmeš, kar vložim vate, ali s
svojimi napačnimi besedami to izničiš, potem ne glede na vse ne boš ničesar
prejel.
Če pa hočeš prejeti, potem se opri na Marko 11:23-24 in na
tem stoj z vero. Verjemi, da si prejel tisti trenutek.
Kako sem se jaz naučil vere?
Lete 1978, prav takrat sem počel to, o čemer sedaj govorim.
Molil sem in verjel, da prejmem. Ves čas sem poslušal kristjane, kako so
govorili, da verjamejo in da sedaj čakajo, da prejmejo. Niso vedno uporabljali
teh besed. Običajno so rekli: »Verjamem, da sem ozdravljen, sedaj pa čakam na
manifestacijo, kar na drugi način pomeni, da ne verjame. In tako so hodili leta
in leta in niso nič prejeli.
In naredimo isto stvar, pa naj je to bolezen ali kakšna
druga fizična potreba. Molil sem zanje, a niso nikoli prejeli. Zakaj? Ker niso
nikoli verjeli, da so prejeli. Niso verjeli Svetemu pismu, da če bodo molili,
bodo prejeli. Toda ker ne verjamejo, da so prejeli, niso prejeli. Ker ko enkrat
verjameš, prejmeš. Od točke ko molite, ali drugi
molijo za vas, ne morete reči, da niste prejeli, razen če niste verjeli, da ste
prejeli.
V trenutku, ko rečete, da nimate, ali se obnašate, kot da
nimate, ali daste ljudem vedeti, da nimate, ste izničili vse, kar je bilo
vloženo v vas v namen ozdravitve.
In delovanje vere, ki ste jo imeli je nekaj časa šla, potem
pa se je ustavila. Resnična vera se ne ustavi dokler ne prejme, za kar je
molila in verovala, da prejme.
V redu, veliko ljudi ima malo vere, toda celo malo vere
lahko prejme odgovor, ker potrebujete le vero velikosti gorčičnega semena. Ko
Sveto pismo govori o malovernosti, to ne pomeni, da gre za manjšo ali večjo
vero, ker je dovolj že gorčično zrno vere, ampak o VZDRŽLJIVOSTI VERE, O
VZTRAJNOSTI VERE.
Markov Evangelij 4 poglavje – PRILIKA O SEJALCU RAZJASNI VSE
TO. Ko enkrat verujete, stojite v veri in vaša vera obrodi sad.
Kako ugotoviti, da stojite v veri?
Ali razmišljate o tem? Če se vaše misli neprestano ukvarjajo
s tem, potem ne stojite v veri. Niste verjeli, da ste prejeli. Še vedno čakate
na prejem.
Najboljši način je, da preživite nekaj časa v pripravi na to
molitev za prejem. Ljudje se prehitro odločijo moliti. Preden kmet poseje seme
najprej temeljito pripravi zemljo.
Ljudje najdejo obljubo in takoj stopijo na to obljubo, ne da
bi najprej pripravili »zemljo« zanjo. Rekli so besede z ustnicami, njihovo srce
pa ni zraven. Verjeti je potrebno s srcem.
Zato je najbolje najprej poglobiti se v Besedo, ki jo želiš imeti za temelj svoje vere za ozdravitev, resničnost Božje Besede in obljube. Da je tvoja, da je zate. In potem pripravite svoje srce, rodovitna tla, dogodek.
In ko veš, da je ta obljuba tista, na kateri lahko stojiš v
veri, da prejmeš kar potrebuješ, se bo zgodilo. In potem greš korak za korakom
in se odločiš, da bo tako. Če verjameš DA BOŠ
OZDRAVLJEN, ne verjameš Svetemu pismu. VERJETI MORAŠ DA SI OZDRAVLJEN.
Česar se moramo zavedati je to, da obstaja točka, kjer moraš
stati.
Sveto pismo pravi, da se bo to,
kar pravimo uresničilo, če to verjamemo v svojem srcu. Nato pa vztrajaj
na tem, kar si rekel, ker si se tako odločil, ne zato, ker si tako čutil.
Odločiš se verjeti temu, kar pravi Sveto pismo. Doseči moraš točko, ko bo ta
Beseda zate bolj resnična kot bolezen.
Koliki od vas, ste že slišali o Angelu? Angelu sem služil
ker je imel bolezen na možganih. Po molitvi sem zapustil bolnišnico in samo
verjel, da Angelo ne bo umrl ampak živel.
(Psalm 118:17).
Toda vsi ostali okoli njega so me poskušali prepričati, da
mi ni govoril Gospod. Citiral sem jim Marko 16:18: »Na
bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.«
Ni potrebno, da nam Bog govori posebej, osebno nam za
določen problem ali situacijo. On nam je že govoril skozi Svojo Besedo. Bog nam
je to že napisal v Pismu, da bomo položili roke na bolne in bodo ozdraveli.
(Marko 16:18-20). On nam vedno govori skozi Sveto pismo, zato mu ni potrebno
govoriti še posebej z nami, čeprav bi tudi to lahko.
Toda če deluješ po veri ne potrebuješ posebne besede, Besedo
že imaš. Toda ljudje so mi kasneje rekli, da je Angelo umrl, jaz pa sem jim
rekel, da me to preseneča. Človek, ki mi je to sporočil, je čakal name, če se
bom opravičil, ker sem napačno mislil.
Če boš rekel karkoli v nasprotju s tem, kar si veroval, boš
moral reči nekaj, kar bo v nasprotju s tem, kar si rekel prvotno. Jaz nisem
vzel nazaj svoje vere. Nisem rekel, češ včasih se zgodi, da izgubimo. Izdal bi
svojo vero in Angelo bi ostal mrtev in bi ga pokopali. Toda ker je moja vera navkljub
temu ostala neomajna, saj sem bil jaz tisti, ki sem položil roke nanj, sem
vernik, zato sem še naprej veroval. Na nobeni točki nisem želel prenehati
verjeti. Naša vera traja dokler se ne odločimo, da bomo prenehali verovati.
Hodila sva naprej in molil sem v duhu vso naslednjo uro in
kasneje izvedel, da se je Angelo prebudil iz mrtvih. Njegovi možgani so po tem
pravilno delovali. In potem so bili vsi presenečeni in po tem so vsi, ki so
bili tam, tudi na invalidskih vozičkih, želeli, da molim zanje.
Ta primer sem povedal, da bi vedeli kako stati v veri. Preden
izrečemo besede vere, moramo vedeti, da je že bilo storjeno. Isto velja, če
stojimo v veri za svoje lastno ozdravljenje.
Po tem, ko ti nekdo služi ali moliš za samega sebe, se moraš
na tej točki odločiti. Vaša vera mora biti ves čas aktivno na resnici Božje
Besede. Beseda deluje, toda če rečete kaj negativnega v povezavi s tem, bo
Beseda vere zadušena.
Na primer: »Ničesar ne čutim, še vedno je isto, nič se ni
zgodilo, ni nobene spremembe, itd.« To zaduši Besedo vere.
https://www.youtube.com/watch?v=CgvnV7k3qF4&t=11s
https://www.youtube.com/watch?v=MSgwsaKR6OU
- Celoten video
Ni komentarjev:
Objavite komentar