Nevenka - NE BODITE ŽALOSTNI, KAJTI GOSPODOVO VESELJE JE VAŠA MOČ

 

»NE BODITE ŽALOSTNI, 

KAJTI GOSPODOVO VESELJE JE VAŠA MOČ.«

Nehemija 8:10

ZA VSE, KAR MOLITE IN PROSITE VERJEMITE,

DA STE ŽE PREJELI IN SE VAM BO ZGODILO

(Marko 11:24)

 

 

Rojena je bila 19. aprila 1932. Ko je bila stara 9 let, deklica v začetku pubertete, se je začela druga svetovna vojna. Takrat je živela v Polju pri Ljubljani, skupaj s svojo mamo in očetom, mlajšim bratom in starejšo sestro, ter z dvema pol sestrama, ki ju je oče kot vdovec pripeljal v ta novi zakon.

Oče je bil strojevodja na vlaku, mati pa se je preživljala s prodajo jajc in vsega, kar je pridelala na svojem vrtu. Niso živeli kot bogataši, a vseeno so imeli za vsakdanji kruh.

Toda vojna je prinesla svoj davek. Včasih ji je oče naročil, naj počaka ob progi in takrat ji je vrgel kak večji kos premoga iz vlaka, da ga je lahko odnesla domov in so imeli za kurjavo. Kot mlado dekle je potrebovala hrano za pravilni razvoj v času pubertete, vendar tega, kar imajo otroci danes, v preobilju, ona ni imela.

Včasih je morala odnesti kruh, ki ga je mama zamesila doma, v peharju v pekarno, da bi ga tam spekli v krušni peči. Enkrat se ji je drobceni, kakor je bila zgodilo, da ji je ves shajani kruh padel na tla, na srečo delno na prtiček, s katerim je bil pokrit. Ustrašila se je in seveda pobrala testo, ga kolikor je bilo mogoče očistila od nesnage in ga odnesla v pekarno.

Njeni pol sestri sta bili malo starejši od nje. Ena je bila kuharica v nemški kuhinji, ena pa je odšla v partizane. Tista, ki je delala v kuhinji, je včasih za ceno življenja vzela kaj skuhanega ali pečenega iz kuhinje, kjer je delala, da je odnesla domov mačehi in svojim sestram ter bratu. Življenje takrat ni bilo ne lahko niti varno, tako da je bilo tudi šolanje v tistem času okrnjeno.

Govorila mi je o tem, da je kasneje hodila v šolo v Ljubljano, k nunam. Verjetno v 1 in 2 gimnazijo, glede tega je nisem nikoli natančno spraševala. Nune so se ji zelo zamerile, ker ji niso dovolile, da ima skodrane in urejene lase. Ona je hotela biti lepa in urejena, saj je bilo to v njeni naravi, nune pa so zahtevale od nje, da je ponižna in preprosta. Takrat se ji niso zamerile samo nune ampak tudi Bog, ki so ga predstavljale.

Po vojni je prosila svojo mamo, da bi jo šolala za obrtnico – ročnih del. Bila je oblikovalsko zelo nadarjena in ustvarjalna in že takrat zelo ambiciozna. Vedela je kaj hoče doseči v življenju, a žal se ji ta želja ni nikoli uresničila. Mama ji je rekla, da nima denarja za njeno šolanje.

Mladi so po vojni odhajali na delo v brigade. Tam se je spoznala s svojim bodočim možem, mojim očetom, ki je prišel v Ljubljano skupaj s svojim očetom in materjo iz Reke, kjer je oče delal kot graničar. Ravno v času, ko so prišli v Ljubljano so bombardirali železniško postajo. Preživeli so.

Oba sta bila še zelo mlada. Po koncu brigadirskega dela sta se oba zaposlila in se poročila. Ko sem se jaz rodila, je bila mama stara 19 let, oče pa 21 let. Živela sta v začasni nastanitvi pri njeni pol sestri, ki je bila v času vojne partizanka. Odstopila jima je mrzlo, za silo pokrito verando. Rojena sem bila 8 marca, en mesec prezgodaj. Tam sta me previjala pod odejo, ker je bilo na verandi zelo mrzlo. Kasneje ju je mamina pol sestra nagnala iz stanovanja, grozeč jima s pištolo.

Mama se je zaposlila v Vino Koper na Gosposvetski ulici v Ljubljani, kjer sta tudi dobila novo stanovanje. Kmalu zatem, dve leti za menoj, se je rodil moj brat. Sedaj smo bili štirje. Kasneje je moja mama zamenjala še več služb. Delala je v podjetju Volan na Celovški cesti, kasneje pa in mislim, da je bila to njena zadnja služba, v Tekstil-u v Ljubljani.

Preselili smo se na Aleševčevo ulico v Šiški, v šolo pa sem hodila v Zvonka Runka, kar precej peš hoje od doma. Medtem, ko smo živeli v tej več stanovanjski hiši, sta začela z očetom varčevati za novo, svoje lastno stanovanje. Kmalu za tem, ko smo se vanj preselili, na Ljubeljski ulici 25, se je rodil moj najmlajši brat. Takrat sem bila stara 15 let. Oče je bil zaposlen v Litostroju, ki je bil le nekaj korakov dlje od našega bloka. Bil je programer. Spomnim se, kako je domov nosil raznobarvne preluknjane kartice, na katere so delali programe.

Pred svojim 30 letom starosti je moja mama zanosila. Zelo se je veselila te nosečnosti in z veseljem pričakovala bližajoče rojstvo svojega tretjega otroka. Toda žal, so se stvari nepričakovano zapletle. Mala deklica je prišla po hudem, mučnem in bolečem porodu na svet mnogo prezgodaj. Kmalu po porodu je umrla. Za mamo je bila ta izguba zelo boleča. To bi bila naša Tea.

Ko sem ji enkrat hotela obrazložiti, da je njena hčerka živa in v Nebesih pri Bogu, je bila njena reakcija grozna. Ni mogla razumeti, da sem jo hotela razveseliti s tem, tudi zame novim spoznanjem.

Pri 23 letih sem se poročila in odselila iz družinskega doma in iz Ljubljane. Moja mama, ambiciozna kot je bila, se je skupaj z očetom odločila da bosta gradila hišo. Medtem se je odselil tudi moj malo mlajši brat, in ko so se preselili v Ivančno gorico, so to stanovanje v Ljubljani prodali.

Uživala sta, ker sta sedaj lahko imela vrt, ker sta imela malo brajde s trto, nekaj sadnih dreves in čudovite sosede. Ljudje so jih imeli radi, posebno njo. Žal pa sta hišo zgradila na kreditih, saj denarja od prodaje stanovanja ni bil dovolj. Mama je hotela majhno hišo, oče veliko. Veliko truda sta vložila v gradnjo.

Nekaj let sta uživala v občutku, da imata končno svojo hišo, svoj vrtiček, svoje življenje izven mesta, toda življenje se je zelo hitro obrnilo naokrog in zgodila se je nenadna očetova smrt. Rojen je bil 8. decembra 1927, umrl pa je 8. februarja 1999, v 72 letu starosti. Mama je ostala sama z vsemi krediti za hišo. Bilo ji je zelo težko, ker ga je izgubila, po njenem mišljenju mnogo prekmalu. Nedolgo za tem se je tudi upokojila, kar je še dodatno obremenilo njeno finančno preživetje.

Kmalu zatem se je v hišo vselil tudi njen sin, moj brat rojen dve leti za menoj, ki se je medtem razvezal od svoje žene, s katero je imel sina. Ni bil dober do mame, ker je večkrat pregloboko pogledal v kozarec in bil do nje grob. Trpela je, vendar je vztrajala v svoji težko prigarani hiši.

Ko se je bližal čas njenega 80 leta, in ker je imela težave z nogami, sem ji po vztrajni molitvi zanjo in iskanju primernega bivališča, našla možnost preselitve v Varovano stanovanje poleg doma ostarelih v Trebnje. Nikoli si ni želela zapustiti svoje hiše, a jo je morala, po sili razmer. In preselila se je. Kakor mi je o tem govoril sin, tega ni mogla nikoli preboleti.

Verjamem, da je potrebovala nekaj let, da se je vsaj malo navadila na to, da mora kot lastnica velike hiše, ki jo je z velikim trudom zgradila, sedaj živeti v garsonjeri, za katero je morala plačevati najemnino. Veliko je pletla, predvsem male pletene okrasne copatke za vse in vsakogar, ki so jo obiskovali ali ji služili na tak ali drugačen način. Hrepenela je le po enem, da bi jo ljudje imeli radi in ker je bila zelo zgovorna in družabna, si je tudi tukaj hitro pridobila nove prijateljice.

Vendar si resnično ne predstavljam, da nebi imela naše drage sorodnice Marije, ki jo je pogosto obiskovala, ji delala družbo, se z njo nasmejala in pogovorila. Vedno ji je pomagala urediti stvari v povezavi z zdravniškimi pregledi in napotnicami, jo celo prevažala kolikor je bilo to v njeni moči, skratka kakor je mama vedno govorila: »Moja zlata Marija.« Zelo sem ji hvaležna, ker jo je iskreno ljubila in ji bila ljubeča prijateljica, ki jo je vzpodbujala kadarkoli se je počutila osamljena. Včasih ji je prinesla iz slaščičarne tortico, včasih domače piškote, včasih domač kruh ali kaj drugega, česar se je mama vedno zelo razveselila. Temu se reče zvestoba in žrtvovanje za druge.

Moj starejši brat je ni v njenem novem stanovanju nikoli obiskoval. Se je pa popolnoma drugače izkazal njen mlajši sin, ki ga je rodila pri 32 letih, moj 15 let mlajši brat. 12 let je vztrajno skrbel zanjo, ji vozil »fasnge,« jo vsakih 14 dni obiskoval skupaj s svojima hčerama in svojo drugo ženo.  (Živi v Primorju). Ko pomislim na to, da so jo takrat, ko ga je nosila v svojem telesu komaj prepričali, da ga ne splavi in ji govorili, da ji bo na stara leta še kako prav prišel. In prav to se je zgodilo.

Spomnim se, ko sem bila majhna deklica, je vse, kar je bilo mogoče, za nas otroke sama spletla. Bila je odlična in vrhunska štrikarica. Vse, kar je pletla je bilo iz raznih revij, tudi iz Burde. Vse njene prijateljice so jo občudovale zaradi njene spretnosti z ročnimi deli. Spomnim se, kako mi je enkrat govorila, da sta se z očetom sprehajala po parku v Tivoliju v Ljubljani, jaz pa sem se igrala v peskovniku. Nato sem polno kanglico mivke stresla v voziček, kjer je ležal moj brat, ker sem si želela, da bi se tudi on igral z mivko. Po vsej verjetnosti sta me takrat zelo okregala. Takrat sem imela nekaj čez dve leti.

Spomnim se, kako je moj oče rad hodil v hribe, zato smo med vsakimi šolskimi počitnicami vedno odšli najprej na dopust na morje, nato pa v hribe, na Soriško planino. Od takrat imam lepe in manj lepe spomine.

Ko smo bili eno poletje na otoku Rabu, v Loparju v kampu, saj smo veliko kampirali, in je bil moj najmlajši brat še majhen, so ga izgubili. Ni ga bilo nikjer. Hodila sem po vodi ob obali, ča je mogoče kje padel v vodo. Na koncu koncev so ga našli kako tava ves utrujen, ne da bi vedel kam gre in kam bo prišel, ko ga je mama našla in vprašala: »Kje si pa bil,« je dvignil rokico in rekel: »Tam.«

V zadnjem času je imela precej težav s prebavo, krče in bolečine, vendar niso nikoli našli vzroka, zakaj se ji to dogaja. 11. oktobra, nekaj dni pred svojo smrtjo, je šla po posredovanju naše drage sorodnice Marije ponovno na kolono skopijo, da končno le ugotovijo pravi vzrok njenih težav. Jaz sem vedela za vzrok njenih težav, a jih zdravniki niso mogli ne videti, ne zaznati z aparaturami, saj so nadnaravnega izvora.

Z mamo sva imeli zelo težke pogovore. Najini telefonski pogovori so bili vedno zelo kratki. Vem da je bil vzrok za to duhovne narave, ker sem bila jaz kristjanka in je bil v meni Božji Duh. Težko mi je bilo zaradi tega.

Odločila sem se, da bom začela z bolj intenzivno duhovno bitko v molitvi in zastopanju v molitvi zanjo in za moje bližnje. Glede na Sveto pismo sem se vse bolj in bolj zavedala, kaj in kdo sem v Kristusu in da sem edina v naši družini, v kateri je nadnaravna moč, da stojim v vrzeli za moje bližnje pred Bogom.

Veliko sem molila s svojimi besedami in v molitvi v drugih jezikih. Včasih po več ur. Vedela sem, da je v meni moč da onemogočam te sile, ki mučijo moje bližnje in jih držijo v duhovnem, duševnem in fizičnem suženjstvu.

Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju. (Janez 10:10).

Glejte, dal sem vam oblast stopati na kače in škorpijone ter na vsakršno sovražnikovo moč. In nič vam ne bo škodovalo. (Luka 10:19).

Nobeno oblikovano orožje ne bo uspelo proti tebi, in vsak jezik, ki se bo na sodbi vzdignil proti tebi, boš obdolžila. To je dediščina Gospodovih služabnikov in njihova pravičnost je od mene, govori. (Izaija 54:17).

Veliko sem brala in prevajala stvari o duhovnem bojevanju, in vsak večer in vsako jutro bila v intenzivni zastopniški molitvi.

Počasi sem začela opažati, da so se pogovori med mamo in menoj začeli spreminjati. Postala je bolj umirjena. Pogovarjali sva se brez jezne prekinitve, do katere bi prišlo brez pravega fizičnega vzroka. Enkrat me je celo poklicala in se mi opravičila, kar se v najinem skupnem življenju ni nikoli zgodilo. Skratka končno sva se lahko pogovarjali kot hčerka in mama. To mi je bilo resnično v veliko veselje in vedela sem, da je bil Bog na delu.

Nedolgo nazaj mi je sporočila, da bo odšla na kratek dopust v Koper, k svoji bivši snahi, oziroma materi njenih vnukinj. Veselila sem se, da bo malo spremenila svoje vsakdanje okolje, čeprav me je malo skrbelo, kako bo prenesla dolgo vožnjo do tja. In v soboto 9. novembra se je odpeljala  proti Kopru. Prepričana sem bila, da je v dobrih rokah, zato sem bila brez skrbi.

18. novembra popoldan mi je mlajša hčerka sporočila: »Babi je v Izolski bolnišnici. Je neodzivna.«

Skozi misli so mi za hip prišle besede: »Ampak Gospod, ti si mi obljubil, da bo ona odrešena.«

V naslednjem trenutku sem začutila kakor bi se zgodil duhovni klik v mojem trebuhu. To je mesto, kjer prebiva Sveti Duh v osrčju vsakega na novo rojenega kristjana. Iz mojih ust je začelo »vreti«, neustavljivo vreti. Vrstile so se besede vere, ena za drugo, svetopisemske obljube in stihi, izpovedovanje avtoritete v imenu Jezus nad vsemi deli teme:

»Moja mama ne bo umrla, ne, živela bo in pripovedovala o Gospodovih delih!« To je znova in znova prihajalo iz mojih ust. Bila sem glasna. Bila sem odločna. Ni mi bilo mar kaj si mislijo sosedje o meni. Borila sem se zanjo kot levinja za mladiča."

»Satan, ti veš, da imam oblast stopati na kače in škorpijone ter na vsakršno sovražnikovo moč. In nič mi ne bo škodovalo. Zato prihajam proti duhu smrti in ga onemogočam v imenu Jezus.« To sem izgovarjala večkrat in vse, kar je sledilo tem besedam. Bile so Besede temelječe na Svetem pismu, besede, ki so imele moč in so bile brezkompromisne.

»Nobeno oblikovano orožje ne bo uspelo proti moji mami, in vsak jezik, ki se bo na sodbi vzdignil proti njej, bom obdolžila. To je dediščina Gospodovih služabnikov in njihova pravičnost je od mene, govoriš Ti, Gospod.«

»Duh smrti, nimaš pravice nad njo, Jezus Kristus iz Nazareta je plačal odkupno ceno zanjo. Ona je Njegova last. Nimaš pravice, da jo vzameš pred časom, ki ga je Gospod Bog določil zanjo. Izgini, poberi se od nje v imenu Jezus!«

Samo Gospod Bog je tisti, ki lahko odloča o času njenega odhoda v večnost. Poberi se od nje v imenu Jezus!«

»Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo?« (1 Korinčanom 15:55).

Satan, Jezusova kri te je premagala, osramotila in razorožila na Golgoti, ti si poražen in nemočen, zato odidi takoj zdaj od moje mame, nimaš ne moči, ne legalne pravice, da posegaš v njeno življenje. Ona je Gospodova!«

»Moja mama ne bo umrla, ne, ona bo živela in Govorila o tem, kaj si ji storil.«

Zavpila sem: »Jezus, Davidov sin, usmili se moje mame!«

Izgovarjala sem vse, na kar me je spomnil Sveti Duh.

In tako sem bila v molitvi skoraj dve uri. Toda kmalu po tem ko sem začela, kakšne pol ure za tem me je preplavila radost, veselje, dobesedno sreča in prečudovit mir. Čudila sem se temu, kajti nikakor se ni ujemalo s situacijo v kateri sem bila. Najraje bi začela slaviti Gospoda in se mu zahvaljevati, ker je dober, ker na veke traja Njegova zvestoba. Danes vem, da se je že takrat zgodila duhovna zmaga, njej v dobro.

Jaz pa sem nadaljevala z zastopanjem in z izpovedovanjem v veri v Božjo Besedo, ki ima edina moč nad vsako sovražnikovo močjo.

In nato je prišel naslednji klic: »Odšla je.«

Nisem jokala, ni mi bilo hudo, v meni je sijalo nadnaravno upanje, ki bi bilo iz človeških ozirov nemogoče. V meni je bilo zavedanje: »Z njo je vse dobro. Verujem to. Bitka zanjo je bila izbojevana in je prinesla dober sad.«

Bil je zgodnji večer, ko se je vse to odvijalo. Telesno sem bila prijetno utrujena, duhovno polna moči, duševno pa v zavedanju: »Naredila sem najbolje, kar sem lahko. Dala sem vse od sebe. Zanašala sem se na Vsemogočnega in na Njegovo moč. Uslišal me je.«

Počasi sem se odpravljala v posteljo z mešanimi občutki v sebi, Sovražnik si je nadvse prizadeval, da bi vame vnesel žalost. Ni mu uspelo. Molila sem v jezikih.

Odšla sem v kopalnico, si umila zobe, se preoblekla za spanje in odšla v posteljo.

Rekla sem Gospodu: »Jutri te bom vprašala, kako je z mojo mami, Gospod.« Toda v meni je bila nuja in sklenila sem, da ga vprašam že pred spanjem. In storila sem to.

In govoril mi je: »Moja ljubljena, moje srce se veseli, ko vidim tvoje zaupanje do mene, ko vidim,  da veš, da ti bom govoril resnico. Ko vidim, da mi zaupaš, ko vidim, da se tvoje srce nagiba k meni, da prejme od mene in ne iz tega sveta, ampak od mene živega Boga odgovor.

Veš, ljubljena moja, danes je stala pred mano, in res, njena kolena so se upognila pred mano, in videl sem sijaj na njenem obrazu, ko je zagledala moje obličje, in spoznala je, da resnično obstajam, in da sem resnični, živi Bog.

In danes je spoznala, da si ji ti govorila resnico, in danes je spoznala, da si jo ljubila. In žal ji je bilo, za vse besede, ki jih je izrekla proti tebi in te ranila, in veš, usmilil sem se je. Ko sem jo videl takšno vso nebogljeno, v spoznanju grešnosti.

Njeno srce se je zlomilo pred mano in njeno kesanje je bilo močno. In to je bilo dovolj, in to je bilo dovolj, in to je bilo dovolj, da sem ji odprl Nebeška vrata.

Bodi potolažena moja ljubljena, kajti ona je sedaj pri meni. Ona je sedaj pri meni.

Zato ne boj se, in ne bodi žalostna, kajti tvoja mama je pri meni, je na varnem. Potolažena je in njene oči žarijo od veselja, ker je lahko vstopila v to, v kar ni nikoli verjela.

In veš kaj, srečala je svojo hčerko, srečala je svojo hčerko, srečala je svojo hčerko in spoznala, da si ji govorila resnico.

In vse to zaradi tega, ker nisi obupala, ker si verovala in ker si jo ljubila, in ker si vztrajala v molitvi zanjo. In prav te molitve so proizvedle njeno rešitev.

Zato ljubljena moja, bodi potolažena, kajti tvoja mama je v nebeškem Kraljestvu, pri meni.

Veseli se, veseli se hči Sionska, veseli se hči Sionska, kajti to je ena od tvojih trofej, ki si jih izmolila za nebeško kraljestvo.

Zato mirno spi, mirno spi v mojem ljubečem naročju, in ne skrbi, kajti ona je pri meni, na varnem in ji je dobro. Amen!«

Je Bog uslišal moje zastopanje in molitve za mamo? Seveda, saj bo vso večnost v nebesih govorila o tem, kaj ji je storil  Bog Jezus Kristus. 

Medtem ko mi je Gospod govoril, so solze lile iz mojih oči in se zlivale na blazino pod menoj. To so bile solze proizvedene iz velike ljubezni mojega Ljubljenega, ki je vedno z mano in mu brezpogojno zaupam. On je edini, ki mi govori čisto resnico. Ljubim ga.

Bila sem v popolnem miru in v tistem večeru po maminem odhodu v večnost, zaspala v Njegovem ljubečem naročju, brez kančka žalosti, v veliki radosti, da sem bila lahko Božja sodelavka v tej bitki za njeno večno dušo.

Naslednji dan sem Gospodovo sporočilo glede mame podelila tudi z mojimi otroci. Dala sem jim vedeti, da naj ne bodo žalostni, ker ji je dobro in je pri Gospodu v večnem Kraljestvu.

Komaj smo se malo navadili na to, da je odšla naša mami, in moji vnukinji, da je odšla njuna prababica, ko je kot iz jasnega udarila nova žalostna vest. Medtem ko se je vesela odpravljala domov na vikend dopust iz bolnišnice, še vedno v bolniški sobi, je nenadoma umrla babica mojih vnukinj. Zdravniki so ji v bližnjih dneh nameravali opraviti operacijo na srcu. Nova bolečina je zadela njiju in njuno mamico, pa tudi mojega sina, ki je dolga leta živel v tej hiši.

Ena od vnukinj je kmalu zatem hudo zbolela, zato jo je sin vzel k sebi domov. Žal sta razvezana. V ponedeljek je zbolel tudi sin, oba na isti način v pljuča.

V torek so se v Prečni poslovili od naše drage Lade. Glede na letni čas je bil lep sončni dan in sonce je vsaj malo pogrelo užaloščena srca bližnjih, ki so jo izgubili in jo spremljali na njeni zadnji poti.

Sin je zelo zbolel. Od ponedeljka naprej smo se v molitvi borili zanj. Satan je vrgel nanj vso razpoložljivo artilerijo, da bi mu onemogočil odpeljati nas v sredo na mamin (babičin, prababičin) pogreb v Ljubljano. Toda naš Gospod dela čudeže.

V sredo nekaj čez 10 uro smo se odpravili proti Ljubljani; jaz, sin in njegova starejša hčerka, moja vnukinja. Vožnja do Ljubljane je minila hitro, ker smo se pogovarjali in obujali spomine. Sin je med vožnjo močno kašljal in njegov glas je bil hripav. Prej bi od takšni situaciji dihala čimbolj plitko, da se slučajno nebi okužila. Danes pa sem dihala z vsemi pljuči in rekla: "Satan, glej, nič mi ne moreš. Jezusova kri me varuje pred vsakim virusom in bakterijo. Nič ne moreš vreči name ali vame. Sem pod Božjo zaščito, pod zaščito imena Jezus. Nič nimaš v meni, kar bi lahko uporabil proti meni." 

Med potjo pa se je zgodila še ena urgentna potreba po molitvi, za snaho umrle, ki je začela krvaveti, a niso našli mesta krvavitve. Odpeljali so jo urgentno v Ljubljano v UKC, kjer so še pravočasno našli mesto počene aorte v njeni trebušni steni. Med vožnjo v Ljubljano so bile moje molitve usmerjene k nebeškemu Očetu, da da modrost zdravnikom in pravočasno oskrbo, da bo njeno življenje rešeno.

Parkirali smo na parkirišču na Žalah. Čeprav je tam pokopan moj oče, njegovi starši in sorodniki, tam nisem bila že dolgo. Ne maram hoditi na pokopališča.

Zbrali smo se pred mrliško vežico. Jaz sem vstopila vanjo samo toliko, da sem izrazila besede tolažbe mojemu bratu, njegovi sedanji ženi in njegovima hčerkama in zetoma. Ves preostali čas sem bila pred prostorom in se pogovarjala s sosedi moje mame, sorodniki in prijatelji.

Kmalu zatem smo se zbrali v žalni dvorani. Zame osebno ni bila žalna, čeprav je bil vpliv vseh žalujočih okoli mene močan, vendar nisem jokala. Niti poslušala nisem kaj govorijo. Pogovarjala sem se z Gospodom in bila v srcu popolnoma mirna.

Rekla sem mu: »Gospod, žal mi je, da oni ne vedo, kar vem jaz, da jim nebi bilo potrebno žalovati, kot žalujejo. O, Gospod, tako žal mi je ljudi, ki nimajo upanja in nimajo tolažbe v Tebi. Kako težko jim mora biti, ko se nimajo česa oprijeti, kar bi jim dalo večno upanje. Gospod, saj jim res ne preostane drugega kakor da jočejo. Ampak saj veš Gospod, jočejo bolj zaradi sebe, zaradi izgube, ki so jo doživeli. Glej, če bi poznali Tebe, bi v Tebi lahko danes videli upanje tako za mami, kakor zase, po svoji smrti, a glej, nimajo ga, ker ne verjamejo Vate. O, Gospod, daj mi moči in priložnosti, da bom vsaj nekaterim od njih še lahko govorila o tebi, da bodo spoznali, da si Ti edina Pot, Resnica in Življenje in da brez Tebe nihče ne bo videl Božjega Kraljestva. Hvala Ti, ker si vsakomur namenil večno življenje pri Tebi, toda vsak se bo moral v svoji svobodni volji odločiti zate.« In tako sem se pogovarjala z Njim, dokler se nismo odpravili na mesto raztrosa.

Ponovno so zapeli nekaj pesmi, nato pa je eden od pogrebnikov vzel v roke žaro, v kateri je bil pepel in šel počasi čez od dežja mokro polje in medtem ko je obračal žaro, držeč jo za obroč, trosil pepel, ki je bil v njej. Malo me je stisnilo pri srcu ob misli na to, kaj ostane od človeka . . . . . . Ne glede na to kako bogat je, kako pomemben je, kako uspešen je, koliko je dosegel v svojem življenju, kako priljubljen je . . . . .

V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, kajti iz nje si bil vzet. Zares, prah si in v prah se povrneš.« (1 Mojzesova knjiga 3:19).

»Prah se vrne v zemljo, kakor je bil, duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal.« (Pridigar 12:7).

Po opravljenem obredu smo se še malo pogovorili in slikali za spomin, nato pa smo šli vsaksebi.

Moja starejša hčerka nas je popeljala še do dedkovega groba (groba mojega očeta), ker je to hotela vnukinja, pa tudi sin, ki je bil ob času dedkovega pogreba v Celju v vojašnici s hudo gripo.

Nato smo odšli v en prijazen lokal na čaj, jaz, moja starejša hčerka, mlajša hčerka in njen prijatelj, moja vnukinja in sin.

Po tem ko smo se poslovili smo se sin in njegova hčerka odpeljali do Radohove vasi na pico, ker sta bila lačna in sin se je čedalje slabše počutil. Zvečer okrog 17 ure sem bila spet doma, vesela, da sem v tem dnevu spet lahko videla vse moje še živeče sorodnike.

Naše življenje se bo nadaljevalo brez naše najstarejše 92 in pol letne članice družine, ki je za 20 let preživela svojega moža, čeprav so ji kot 20 letni mladi materi, ki je prebolevala tuberkulozo rekli, da ne bo več dolgo živela, ker ima tako zelo slabo srce. Toda človek načrtuje, Bog pa izpelje sebi na slavo in čast.

Naj bo slavljen Gospod Bog, Izraelov Bog, ki opravlja čudovita dela, on edini. Naj bo slavljeno ime njegove slave na veke, naj se napolni z njegovo slavo vsa zemlja. Amen in amen. (Psalm 72:18-19).

Iz srca sem hvaležna bratom in sestram, ki so me podpirali v molitvi v tem času. Vem, da če nebi imela njihove molitvene podpore, bi vse te dni ne preživela v nadnaravnem blagoslovu, moči in zaščiti, kakor sem jih. Bog je dober, kajti če kdo Bog Oče ve, kaj je bolečina ob izgubi ljubljene osebe. Zato pravim, če veš, da nisi sam, če veš, da je s teboj Gospod Bog, če veš, da so s teboj iskreni in ljubeči bratje in sestre, potem lahko greš tudi skozi dolino smrtne sence, a izideš ven kot zmagovalec v Kristusu.

Dodatek.: Ljudje pravijo, pa tudi Sveto pismo, da bo človek po smrti pri Bogu le, če bo pred svojo smrtjo sprejel Jezusa kot svojega Odrešenika. Moja mama je to storila enkrat v svojem življenju, nekaj let nazaj, toda naprej od tega nisva nikoli prišli.

Jezus je rekel Nikodemu v Evangeliju po Janezu: »Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more videti Božjega kraljestva.«

Moja mami pred njenim stanjem neodzivnosti ni bila na novo rojena po Duhu. Kar se tega tiče ona ni imela vstopnice za v nebesa. Toda glede na vse raziskave, ki so jih naredili skozi ljudi, ki so imeli obsmrtne izkušnje in so se vrnili, so prišli do enega pomembnega odkritja. Namreč, v času, ko je človek v komi; je neodziven, in še ni dokončno mrtev – ni v GEHENI, kjer je končni kraj smrti iz katerega ni povratka, kjer ni več možnosti spreobrnjenja, kesanja; je v stanju kome (neodzivnosti), to še mogoče.

IN TU SE JE IZKAZALA ZASTOPNIŠKA MOLITEV SKOZI KATERO ME JE VODIL SVETI DUH, ZA REŠITEV VEČNE DUŠE MOJE MAME. IN GOSPOD JEZUS JO JE V TEM ČASU IN STANJU, MILOSTNO SREČAL.

 

Od 14:01 naprej . . . . 

Od naše vožnje v Ljubljano, v sredo, je minilo že štiri dni. Jaz sem popolnoma zdrava.

V tistem jutru, 18.11.2024 mi je Gospod dal znak na nebu, ki sem ga razumela šele kasneje, po maminem odhodu v večnost.

Nad Gorjanci sem zagledala ležečo postavo. Kasneje je pri vznožju te postave začelo vzhajati sonce in iz mesta, kjer je vzhajalo sonce, je izšel križ. 

 

 

 

 

 

 

 

 

Becky Dvorak - VERA, DA BOG DELA NEMOGOČE

 

VERA, DA BO BOG DELA NEMOGOČE

 

Becky Dvorak

Odločitev, da boste verjeli za svoj čudež, morate sprejeti v svojem duhu. Osredotočite se na Boga Očeta. Odločiti se morate, da se boste osredotočili na odrešilno moč Jezusove krvi. Prosite Svetega Duha da vam pomaga, da vas vodi, svoje oči pa usmerite v Božjo Besedo.

In čeprav pravi človek (zdravnik), da je nemogoče, je vse mogoče tistemu, ki veruje. Vaš čudež je mogoč, ker Bogu ni nič nemogoče, čeprav ljudje pravijo drugače.

Becky govori o čudežu novih ledvic, pljuč, možganov, pri posvojenem sinu, ki je umrl, kot nekaj dni star dojenček. Bog dela čudeže tudi danes, kakor jih je delal v času Svojega življenja na zemlji.

Becky je videla množico čudežev, ustvarjalnih čudežev in ozdravitev v času svojega služenja po vsem svetu. Slepi so spet videli, od rojstva gluhi so spet slišali in nepokretni so spet hodili. Ne glede na to kaj imate ali nimate, Bogu ni nemogoče da vzame, kar je okvarjeno in da novo, ali da doda, česar ni.

Bogu lahko zaupate za vaš čudež. On je vsemogočen in vas ljubi.

Izaija 53:4-5 piše:

»V resnici je nosil naše bolezni, naložil si je naše bolečine,

mi pa smo ga imeli za zadetega, udarjenega od Boga in ponižanega.

On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd.

Kazen za naš mir je padla nanj, po njegovih ranah smo bili ozdravljeni.«

 

Čeprav nas je Jezus že ozdravil, se mora vaše ozdravljenje manifestirati iz nebeškega v zemeljsko kraljestvo, torej v vašem telesu in to se lahko zgodi samo po veri.

 

V Izaija 53:1 beremo: »Kdo bo veroval, kar smo slišali?«

 

Tu se lahko vprašate, komu boste verjeli za svoje ozdravljenje? Boste verjeli Bogu, ali boste verjeli zdravniškemu poročilu, ali vašim sorodnikom, bližnjim? Ali boste verjeli poročilu, ki obljublja življenje in obnovo upanja, ali poročilom smrti in brezupa?

 

Jezusova odrešilna kri v Izaija 53:4-5 nam daje popolno zagotovilo, da že imamo, vendar moramo vzeti po veri, kar nam že pripada, da smo ozdravljeni po Jezusovih ranah. Mi moramo izbrati komu in čemu bomo verjeli.

 

To ni lahko, ne. To je bitka in v tej bitki ne morete zmagati sami, s svojo človeško močjo. Potrebujete glas, Božje obljube in vero. Božja Beseda je jasna, je resnična in ima moč.

 

Lahko rečete ne satanu in ja Bogu in rečete: »Moje ledvice so ozdravljene po Jezusovih ranah.« Vztrajajte. Ne dovolite da ima satan zadnjo besedo. Vaše besede združene z Božjo Besedo in Božjo vero imajo moč. Veselite se in verjemite, da je čudež vaš, da ga imate. Čudež je nekaj, kar ne moremo videti ali otipati, ampak moramo vanj verovati.

 

Ne glede na to kako nemogoča se nam zdi situacija v naravi, z Bogom je vse mogoče in to odločitev morate sprejeti takoj zdaj. Zato bom sedaj molila za vas:

 

»Bog Oče, Bog Sveti Duh, potolaži jih, prinesi jim vzpodbudo, ki jo potrebujejo, v Jezusovem imenu. Naj vas te besede, ki vam jih govorim, (ki jih berete), prav zdaj vzpodbudijo, prav tam, kjer ste, ne glede na to kaj so vam rekli, ne glede na to kako nemogoče je, v imenu Jezusa Kristusa je vse mogoče.«

 

Zato vam pravim, umaknite oči iz te situacije, od negativnega poročila, in izberite to, kar je rekel prerok Izaija v Izaija 53:1: »Kdo bo veroval, kar smo slišali, nad kom se je razodel Gospodov laket?« Boste verovali Božjemu poročilu, ali poročilu zdravnikov? Odločite se za pravo poročilo, ki je Resnica. Za Besedo, ki ima moč da ozdravi. To odločitev morate sprejeti danes.

 

In sedaj molim, da vas bo Sveti Duh potolažil tam kjer ste. In to sporočilo bo spodbudilo vašo vero, da boste zaupali Bogu, in mu verjeli. Verjemite mi, da vem kako je poslušati ta negativna poročila, dan za dnem. Običajno nima nič, kar govorijo v naravnem nobenega upanja. Oni vam pravijo ni upanja, bolje da se sprijaznite z usodo. Sprejmite realnost.

 

Odločite se, da bo Božja Beseda vaša resničnost, kajti Izaija 53:4-5 nam pravi, da smo po Njegovih ranah ozdravljeni. Te ledvice, ti možgani, to srce, ta pljuča, karkoli potrebujete, so ozdravljeni po Jezusovih ranah. Njegovo zdravilno moč aktiviramo z Besedo vere. Odločite se, da ne boste več poslušali negativna poročila, svojemu zdravniku povejte, da ne boste sprejeli tega poročila ampak Božje sporočilo, v imenu Jezus.

 

Res je, gledali vas bodo malo čudno, rekli bodo, da potrebujete svetovalca, ker oni ne vedo, da je vaš svetovalec Sveti Duh in vaš zdravstveni izvid je Izaija 53:4-5.

 

Bil je zverinsko prebičan za vas, zato vam ozdravitev pripada, je že vaša od takrat, ko so Jezusu zadali tiste rane z bičanjem, pred križanjem, pred več kot 2023 leti.  Ja, od takrat, je ozdravljenje vaše in vam pripada. Vzemite ga zdaj.

 

Vaše je ne glede na to, kaj kdo reče. Vi se borite za življenje in odbijete sovražnika, ker imate pravico do čudeža. Ste prav tam, kjer morate biti, ker se prav zdaj osredotočate na Boga in na Njegovo moč, na Njegovo Besedo. Izpovedujte Njegovo Besedo, živite po Njegovi Besedi, verujte vanjo, da ste že ozdravljeni.

 

Uprite oči v Jezusa, ostanite osredotočeni Nanj, ne podlegajte poročilu smrti, bolezni, simptomov, ne govorite o smrti, boleznih ali simptomih.

 

»V imenu Jezus, Bog Oče, se kesam, ker sem svoje besede povezal z negativnimi poročili in jim verjel. Sedaj svoje besede navezujem na besede Boga iz Izaije 53:4-5, ki pravijo, da sem bil po Tvojih ranah, zaradi bičanja, ki si ga prevzel nase, ozdravljen.«

 

Vse, kar je bilo v mojem telesu okvarjeno ali uničeno, je sedaj ponovno ustvarjeno; poustvarjeno, v imenu Jezus. Moje ledvice, možgani, moja ščitnica, moja kri, moj DNK, moj sluh, moje celice, moje kosti, mišice, tetive in živci, moje bezgavke in žleze, moja koža, moje ožilje, moje oči, vsak moj organ, je ozdravljen, nov, celovit in popoln v imenu Jezus.

Za ta zelo zaželen in potreben čudež na glas oznanjajte in razglašajte svojo vero v Božje obljube, v Jezusovem imenu. In bolj kot boste vztrajali, bolj se bo dvigovala moč vere v vas, zaradi Božjih obljub, ki so v vas, iz moči, ki je v Besedi Boga.

 

In tudi Psalm 20:7-8 nam pravi: »Zdaj vem, da Gospod pomaga svojemu maziljencu do zmage; iz svojih svetih nebes mu odgovarja z zmagovito močjo svoje desnice. Ti na vozove, oni na konje, mi pa se zanašamo na ime Gospoda, našega Boga.«

 

Torej, če pravijo zdravniki, da vam ne morejo pomagati niti s pomočjo vse vrhunske tehnologije, ki obstaja, se morate vrniti na osnove, in stati na Božji Besedi, ki pravi: »Po njegovih ranah ste bili ozdravljeni.

 

Vozovi in konji v zgornjem verzu pomenijo človeško moč. Konji so res močne živali, toda vsa njihova moč se ne more primerjati z močjo Vsemogočnega Boga. In Božja Beseda, ki je resnica, v Njej je nadnaravna moč Boga – Božja vera, ki jo potrebujemo za svoj čudež.

 

In Jezusova kri, kako silno velika je njena moč. Moč Jagnjetove krvi prinaša čudež v vsako vašo potrebo. Nič ni močnejšega od Jezusove krvi. In ko to združite z Njegovim imenom, zaradi katerega se mora »vsako koleno, vsako ime bolezni prikloniti, in vsak jezik pripoznati, da je Jezus Gospod.«

 

Zato lahko rečete temu raku (                 ), in temu duhu smrti izza njega, v Jezusovem imenu se moraš sedaj prikloniti. Zoperstavljam se ti v Jezusovemu imenu. V imenu Jezus se odrekam duhu raka in duhu smrti, zato sem osvobojen tega duha in te bolezni, prav zdaj in namesto tega kličem v moje telo duha življenja.

 

In od sedaj naprej se morate neprestano odločati komu boste zaupali: »Zdravnikom, simptomom, bolečini, tehnologiji, človeškemu razumu, temu kar se vidi, ali Božji Besedi in Bogu te Besede, ki vas lahko popelje do tega čudeža in ga uresniči skozi vaša usta in vašo vero.

 

Njegova Beseda in vera deluje v Jezusovem imenu, zato to aktivirajte, ker preverjeno deluje. Torej, ko pravijo nemogoče, se veselite, ker pri Bogu je vse mogoče.

 

Ne smete zapasti v samopomilovanje, v besede dvoma in nevere, izražati svoje občutke, če niso skladni z Besedo, ker vera ni občutek, vera je tisto, na čemer stojite. Prisilite se govoriti Božjo Besedo ne glede na vse, kar vidite ali čutite. Izpovedujte Božje obljube in se obnašajte kakor da ste že ozdravljenj. Svojo vero morate aktivirati v kakršni koli ali katerikoli situaciji.

 

Če ne veste kako to storiti vprašajte Svetega Duha, kako to narediti. Z veseljem vam bo to pokazal. Osredotočite se na Boga in na Njegove obljube namenjene vam, in ne na zdravniška poročila ali dejstva, ali negativne besede in prognoze, še najmanj pa, da bi odnehali.

 

Zaprite vrata, zaprite ušesa za vse kar vam govorijo negativno in se osredotočite na resnico, na Jezusovo kri, na Jezusovo ime, na Božje obljube in imeli boste, kar izgovarjate.

 

Kaj lahko izgubite, če zaupate Bogu. Popolnoma nič. Lahko pa pridobite vaš čudež. Zato zaupajte Bogu. Zaupajte Bogu za svoj prepotrebni čudež. On vas ljubi. Nikoli ni bil proti vam, sicer nebi šel na križ za vas, da vam prinese ozdravljenje.

 

Sedaj bom molila za vas. Položite svojo roko na predel telesa, za katerega potrebujete ozdravitev, in samo dvignite eno roko gor.

 

»V imenu Jezus se odpovedujem temu duhu smrti nad vami. Preklinjam vsako izrečeno negativno besedo, ki ste jo izrekli v povezavi z negativnim poročilom zdravnikov. In vsako negativno poročilo, ki so vam ga dali, vse, kar vam je sovražnik v tej situaciji ukradel; vaše počutje, vaše zdravje, upanje za prihodnost, vaše vire, vaše odnose z ljubljenimi, in verujem, da je pri Bogu vse mogoče, da vam bo vse to povrnjeno dvojno mero, kakor Jobu. Vse je mogoče tistemu, ki veruje. V imenu Jezusa Kristusa, amen«

 

Bila je ženska, za katero sem molila, in bila je paralizirana. Njeno stanje se je začelo z nesrečo. Za svoje stanje je dolžila Boga. Dejansko je Boga sovražila zaradi tega. Bila je poročena, mlada in želela si je otroka. Bila je zagrenjena in obupana. Povedala sem ji, da to, kar se ji dogaja ni od Boga, ampak je od satana.

 

In rekla sem ji: »Ne skrbite zaradi tega, kajti imam moč, da ga preženem, ker mi je Bog dal oblast nad satanom in moč, da uničim vsa njegova hudobna dela. Zato boste danes odšla iz te dvorane peš, na svojih nogah.«

 

Položila sem roko nanjo in demonski duh nemoči jo je takoj zapustil z glasnim krikom, ona pa je obležala pod močjo Svetega Duha. Iz sestanka je odšla tako, da je voziček rinila pred seboj, ker ga ni več potrebovala. Eno leto za tem je rodila svojega prvega otroka, zdravo deklico. Bog ji je povrnil vse, kar ji je satan ukradel.

 

Zato vas je mogoče ta bolezen ali ta satanski napad stal vsega, razen Boga. Bog pa ne samo da vas želi obnoviti in ozdraviti ampak vam bo povrnil vse, kar vam je sovražnik ukradel: tudi vsak odnos. Zato mu dajte vse. On bo vzel to situacijo, in jo obrnil v dobro. Vse kar je sovražnik mislil v slabo, bo Bog obrnil v dobro. On vas ljudi.

 

KADAR VAM ZDRAVNIKI REČEJO NEMOGOČE JE,

ODVZEMITE OD TE BESEDE PRVI DVE ČRKI

IN DOBITE TO, KAR PRAVI BOG ZA VAS

– MOGOČE JE: VSE JE MOGOČE TISTEMU, KI VERUJE.

 

In zakaj je mogoče? Ker je Jezus že plačal ceno za to, da se vaš čudež v vašem življenju lahko udejanji. Zato zaupajte Bogu, zaupajte mu vse v sebi. Pokleknite tam kjer ste in samo zajokajte v svojem srcu: »To sem jaz, jaz sem te krivil-a za to situacijo. Oprosti mi. Oprosti mi, ker sem verjel-a temu poročilu in dvomil-a vate. Oprosti mi mojo nevero.«

 

»Toda sedaj se obračam proč od te nemogoče situacije in pravim, ta čudež je mogoč z Jezusovo odrešilno krvjo. Moj čudež je mogoč in se pravkar začenja manifestirati v mojem življenju. Vztrajajte in videli boste svoj čudež, zaradi vaše vztrajne vere. Amen.

 

 

https://www.youtube.com/watch?v=A_JGKu8t0-g&t=1

 

David Yonggy Cho - KAKO OSTATI SVOBODEN PO OSVOBODITVI

 

 

KAKO OSTATI SVOBODEN PO OSVOBODITVI

 

David Yonggi Cho

 

Odrešitev ni problem, toda kaj ti pomaga osvoboditev, če je ne moreš obdržati? Zmaga je v tem, da obdržiš svojo duhovno svobodo.

Pomembno se je zavedati, da odrešitev ni le en velik dogodek v vašem življenju, daleč od tega. Odrešitev je HOJA – vsakodnevna hoja z Gospodom dan za dnem.

Videl sem nekaj ljudi, ki so izgubili svobodo zaradi neprevidnosti. Če se vaše nekdanje demonske stranke in najemniki vrnejo k vam, da bi iskali ali zaprosili za novo nastanitev in vidijo, da krepko prikazujete znak »NI PROSTEGA MESTA«, se bodo vsi umaknili. Vaša duhovna obramba mora biti nepremagljiva. Tukaj je nekaj korakov, ki vam bodo pomagali ostati svobodni po vaši odrešitvi.

 

1. Varujte svoje misli: Filipljanom 4:8

Misli so kot seme. Kalijo, rastejo in obrodijo sadove ter se razmnožujejo po vrsti. Vaše misli ste vi.

Satan ima veliko misli, ki jih nosi kot majhna, majhna semena. Ta semena raztrosi povsod. Spusti jih v srca ljudi, da bi začeli misliti satanove misli – kajti dejanja izhajajo iz misli. Z nadzorom človeških misli zlahka nadzoruje njihova dejanja. To je tisto, kar Jezus razlaga v Marku 7:21-23.

»Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.«

Nikakor mu ne moreš pomagati, da bi spustil seme v tvoje srce. Satan ga spusti po svoji volji. Tega ne morete preprečiti, tako kot ne morete preprečiti, da bi jastreb preletel vašo glavo, vendar LAHKO PREPREČITE, da bi zgradil gnezdo na vaši glavi.

Ko satan spusti svoje seme v tvoje srce kot misel in ti pustiš, da ostane, TAKOJ razporedi demona okoli tega semena, da ga zaliva in skrbi zanj, dokler ne vzklije, zraste in začne obroditi sadove slabih človeških dejanj, bede in gorja. Če pa to misel zavrneš takoj, ko pride, noben demon ne more vstopiti vate.

Zato Sveto pismo spodbuja, da morate vedno misliti čiste, svete misli, misli dobrega in ne hudega. Filipljanom 4:8: »Sicer pa, bratje, vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih.« Zato vestno OPAZUJTE svoje miselno življenje.

 

2. Disciplinirajte svoja izpovedovanja:    

Zdaj, ko ste se uspešno preporodili, bi se morale tudi vaše vsakodnevne izpovedi ponovno roditi. Vaša izpovedovanja bi morala biti zdaj pozitivna. Kakršno koli negativno izpoved je treba s takojšnjo odločnostjo izključiti iz vašega življenja, ker na široko odpirajo vrata, da spustijo vanj demone.

Naj vam povem, kaj se zgodi. Ko satan, hudič spusti seme v tvoje srce, pride najprej kot misel. Morda celo razmišljate o nečem drugem in nenadoma ta hudičeva misel vdre v vaše misli. Ali pa morda celo počivate ali se sproščate, ko se vam nenadoma pojavi sovražnikova misel.

Negativno priznanje pomeni besedno izražanje te misli, njeno izražanje z usti, z besedami, izrekanjem.

Hudičeve misli so vedno v nasprotju z Božjimi mislimi. Božje misli sestavljajo tisto, kar se imenuje Sveto pismo, Božja beseda.

Pozitivna izpoved pomeni izpovedati, kaj misli Bog o tebi, o drugih in o vsem drugem, tako kot so te misli izražene v sveti Knjigi, imenovani Sveto pismo.

Hudič želi, da razmišljate o njegovih mislih in jih tudi priznate. Vsakič, ko izpoveste hudičeve misli, jih oplodite, oplodite hudičevo seme, ki vam kot misel pade v srce. Zato se izogibajte vsaki negativni izpovedi.

Obstaja duhovni zakon, nepreklicen v svoji uporabi, ki pravi, da boste imeli vse, kar rečete:

»Resnično, povem vam: Kdor bo rekel tej gori: ›Vzdigni se in se vrzi v morje‹ in ne bo dvomil v svojem srcu, temveč verjel, da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo zgodilo.« (Marko 11:23).

»Povem pa vam: Za vsako prazno besedo, ki jo ljudje izgovorijo, bodo dajali odgovor na sodni dan. Po svojih besedah boš namreč opravičen in po svojih besedah boš obsojen.« (Matej 12:36-37).

Pregovori 6:2: »Se zavezal z izreki svojih ust, se ujel z izreki svojih ust.«

Pazite, vsako negativno priznanje lahko prinese v vaše življenje najmanj enega demona.

 

3. Bodite močni v Božji besedi:

Kološanom 3:16 pravi: »Kristusova beseda naj bogato prebiva med vami. V vsej modrosti se med seboj poučujte in spodbujajte. S psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi v svojih srcih hvaležno prepevajte Bogu.«

David pravi: »Tvoj izrek hranim v svojem srcu, da ne bi grešil zoper tebe.« Psalm 119:11.

Če se demoni, ki so bili izgnani iz vas, vrnejo in vas najdejo praznega, ne napolnjenega z Božjo besedo, bodo prišli z vojsko demonov in vas zasedli, zapolnili vsako prazno mesto v vas in tako pomagali svojemu velikemu šefu, Satanu, rešiti njegove težave z begunci v kraljestvu teme, z opremljanjem bivališč za svoje odvečne demone.

»Vzemite tudi čelado odrešenja in meč Duha, kar je Božja beseda.« (Efežanom 6:17).

Duh se vedno bojuje proti mesu in obratno.

»Kajti meso si želi, kar je zoper Duha, Duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namreč nasprotujeta, da ne bi delali tega, kar hočete.« (Galačanom 5:17). Torej, če ne dovolite, da Božja beseda v celoti ostane v vas, samodejno razorožite duha in daste prevlado mesu, ki je satanov služabnik.

Okoli svojega duha, duše in telesa zgradite močno trdnjavo z Božjo besedo, trdnjavo, v katero noben demon ne more prodreti. Satan sam je priznal, da ima Job okoli sebe »živo mejo«, skozi katero on in njegova vojska demonov kljub številnim poskusom niso mogli prodreti: Satan pa je odgovoril Gospodu in rekel: »Mar se Job zastonj boji Boga? Mar ne varuješ ti njega, njegove hiše in vsega, kar je njegovega naokrog? Blagoslavljaš delo njegovih rok in njegova posest se širi v deželi.« (Job 1:9-10).

Božji otrok ima okrog sebe »živo mejo« in ta meja je zgrajena iz Božjih obljub – Njegove besede.

Trdnjava Božje besede v tebi naj bo močna, kajti prva stvar, ki jo sovražnik napade, ko pride k tebi, je prav ta temelj Božje besede v tebi.

Poglejte strategijo, ki jo je uporabil z Evo v Edenu. »Ali je Bog RES REKEL. . . . .?« (1 Mojzesova 3:1). To je bil neposreden napad na Božjo besedo v njenem srcu in padla je, postala demonizirana ter prinesla gorje in prekletstvo sebi, svojemu možu in vsemu svojemu potomstvu.

Ženi pa je rekel: »Zares, mnogo boš trpela v svoji nosečnosti in v bolečinah boš rojevala otroke. Po možu boš hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj.« (1. Mojzesova 3:16). Satan je to strategijo uporabil na Evi na začetku Stare zaveze in uspelo mu je.

Nekaj ​​trenutkov prej, v vodah krsta pri reki Jordan, je Bog razglasil: In glej, glas iz nebes je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.« (Matej 3:17) in Satan je to slišal!

Toda zdaj ga poslušajte, kaj je rekel  Jezusu: »Če si Božji sin . . .« (Matej 4:3). To je bil napad na to, kar je Bog pravkar REKEL  . . . , napad na Njegovo besedo! Jezusa je hotel prepričati, prepričati da mu reče, da mu dokaže, da dokaže sebi, da dokaže svetu, da je res Božji sin.

 

Naj ti pokažem, kako ti lahko hudič to naredi.

Bog je rekel: »Po njegovih ranah ste bili ozdravljeni,« (1 Petrovo 2:24), toda hudič pride okoli vas, vam pokaže vročino in se vrne, da bi vam rekel: »Ali je Bog res rekel v svoji besedi, da si bil ozdravljen po Jezusovih ranah? Če je tako, zakaj imaš ta simptom vročine? Dokaži zdaj meni, ali komur koli drugemu ali celo samemu sebi, da so te njegove rane res ozdravile. Kako te lahko njegove rane ozdravijo, če imaš še vedno temperaturo?«

Ko enkrat pomislite na to misel in nadaljujete z »dokazovanjem v sebi« česar koli, odprete svoje srce demonu dvoma, ki takoj vstopi, da bi vi še naprej vztrajal v laži.

Ne poskušajte ničesar dokazati hudiču. Nimate mu kaj dokazovati, če je to že povedala Božja beseda. To je dovolj.

Kot Jezus, naš Gospod, izpovej Božjo Besedo. Jezus je izpovedal Besedo in satan ga je moral pustiti. (Matej 4:11). Tudi vi se lahko naučite Besede, lahko ostanete v Besedi, lahko uporabite Besedo in lahko vedno rečete z Jezusom »PISANO JE!«

4. Druženje z drugimi kristjani:

To je zelo pomembno. Ne bodite samotni čuvaj. Druženje je svetopisemsko zapovedano, kar pomeni redno in stalno vzdrževanje stikov z drugimi kristjani.

Poglavar Ijioma Okocha, ugledni voditelj v prezbiterijanski cerkvi v Nigeriji, prvi ebiri iz Igbere in ugleden govornik Ibo, je nekoč dejal svojemu občinstvu: »Ovce niso neumne, ko se odločijo, da se vedno gibljejo v skupini. Ekipa je moč. Skupina je obramba. Ovca, ki se umakne iz črede, pritegne k sebi zastrupljeno puščico hudobneža.« Kako resnično za krščansko življenje!

Še en veliki filozof iz plemena Ibos, pokojni poglavar Uguru Igwe Oke Imo (1837-1959) iz Okafia Igbere, je v dneh, ko so divjale plemenske vojne, dejal: »Skupina ohranja sive lase v tej deželi, samota pa samo črne lase.« Poglavar misli s tem, da bo skupinsko življenje nudilo zaščito ljudem in zagotovilo, da ne bodo umorjeni že zgodaj v življenju, ampak bodo živeli do visoke starosti, do sivih las, medtem ko samotno življenje ogroža in ne pušča preživelih za starost.

Predvsem pa Sveto pismo pravi:

»Kjer sta namreč dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.« (Matej 18:20).

 

»In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima.« (Luka 24:15).

 »Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan.« (Hebrejcem 10:25).

Eva se je ujela v hudičevo zanko, ko je bila sama. (1 Mojzesova 3).

 

5. Obesite svoje meso na križ:

Križaj svoje meso. Tisti del vas, ki je bil po pooblaščencu predan hudiču v Edenskem vrtu (vaši prvi starši so to storili namesto vas, Adam in Eva), se imenuje meso. Odnesite to na križ in ga tam obesite.

»Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe.« (Galačanom 2:20).

Vsem pa je govoril: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj.« (Luka 9:23).

Kako lahko zlahka prepoznate meso v sebi? To je del vas, ki hrepeni po grehu in podpira prakso greha. Dela mesa so opisana v Galačanom 5:19-21: 

»Sicer pa so dela mesa očitna. To so: nečistovanje, nečistost, razuzdanost, malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, častihlepnosti, razprtije, strankarstva, nevoščljivosti, pijančevanja, žretja in kar je še takega.

Vaše telo je tempelj, prebivališče Svetega Duha: »Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga? Ne pripadate sebi, saj ste bili odkupljeni za visoko ceno. Zato poveličujte Boga v svojem telesu.« (1 Korinčanom 6:19).

Upoštevajte, da vsak greh, ki ga storite v skladu z zahtevami svojega mesa, daje demonom prednost pred vami, bodisi tukaj ali za prihodnost. Zato Sveto pismo opominja: »Pač pa si oblecite Gospoda Jezusa Kristusa in ne skrbite za meso, da bi stregli njegovim poželenjem.« (Rimljanom 13:14).

Galačanom 5:24 pravi: »Tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred.«

Zato, da ostaneš svoboden po svoji odrešitvi, se odreci starim navadam greha in vsem vzorcem mesenega vedenja.

 

6. Vedno se veselite v Gospodu:

»VESELITE SE v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se.« (Filipljanom 4:4). Bodi te srečen kristjan, svoboden v svojem duhu. Navdušujte se v Gospodu. Poveličujte Gospoda. Hvalite ga. Častite ga. Zahvaljujte se mu. Plešite Gospodu. Izrazite svojo srečo.

Pavel pravi: »Vedno se veselite.« (1 Tesaloničanom 5:16).

Veseli kristjan je groza za kraljestvo teme. Darovi Svetega Duha, s katerimi se izganjajo demoni, najbolje delujejo na srečnega kristjana. Demoni ne morejo vstopiti v veselo Božje dete.

 

7. Nikoli ne skrbite:

Skrb je zli duh. Skrb pomeni izglasovanje nezaupnice Bogu. Vsakič, ko vas skrbi, se zgrinja velika skupina demonov, ne samo eden, in vas zasede.

Skrbeti pomeni premikati se po videnju, medtem ko nas Bog spodbuja, naj se premikamo po veri. »Saj v veri hodimo in ne v gledanju.« (2 Korinčanom 5:7).

Upoštevajte, da Sveto pismo izrecno prepoveduje skrbeti

»Zato vam pravim: Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka? Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani. Ali niste vi več vredni kot one?

Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za en sam komolec? In za obleko, kaj skrbite? Poučite se od lilij na polju, kako rastejo. Ne trudijo se in ne predejo, toda povem vam: Še Salomon v vsem svojem veličastvu ni bil oblečen kakor ena izmed njih.

Če pa Bog tako oblači travo na polju, ki danes obstaja in jo jutri vržejo v peč, mar ne bo mnogo bolj oblačil vas, maloverni? Ne skrbite torej in ne govorite: ›Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?‹ Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete. Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo.« (Matej 6:25-33).

Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari.« (Luka 10:41).

»Varujte se, da vam srca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi in da vas tisti dan ne ujame nenadoma.« (Luka 21:34).

Pavel uči: »Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem.« (Filipljanom 4:6).

Peter sam to izrazi takole: »Vse svoje skrbi vrzite nanj, kajti on skrbi za vas.« (1 Petrovo pismo 5:7).

 

Skrb prežene spanec.

»Ko sem dal svoje srce, da bi spoznal modrost in videl muko, ki se dogaja na zemlji, saj ne podnevi ne ponoči človek ne okusi spanja na svojih očeh.« (Pridigar 8:16).

Skrb pomeni nezaupanje v Božjo previdnost: »Ne skrbite torej in ne govorite: ›Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?‹ Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete. (Matej 6:31-32).

Skrb zaduši Božjo besedo: »Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zrastlo ter ga zadušilo. Med trnje vsejan je tisti, ki posluša besedo, toda posvetna skrb in zapeljivost bogastva zadušita besedo in postane nerodovitna.« (Matej 13:7;22).

Skrb ne spodbuja miru v naših domovih: Marta pa je imela s postrežbo veliko dela. Pristopila je in rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« (Luka 10:40).

 

8. Pazite, kaj berete, poslušate in gledate:

Demoni pridejo v ljudi skozi knjige, ki jih berejo (npr. okultizem, pravljice o čarovnicah in palčkih, pornografija), skozi to, kar slišijo ali vidijo.

Izogibajte se gledanju nekaterih programov, ki govorijo ali prikazujejo o okultizmu, pornografiji, grozljivke, nasilje, umazane šale itd., če so ti oglaševani za predvajanje na televiziji ali v kinu.

Svoje otroke ogrožate s tem, ko jih izpostavljate nevidnemu svetu demonov, ker jim dovolite, da na televiziji, računalniku ali na mobilnem telefonu gledajo nekatere od teh nezdravih filmov ali video posnetkov ali glasbe s subliminalnimi sporočili, ki vplivajo na njihovo podzavest.

Če si bil odrešen od demonov posvetne glasbe, ne poslušaj več takšne glasbe, niti džeza, niti popa, niti disko, ker jim skozi ušesa odpreš vrata svojega srca in demoni lahko ponovno vstopijo. Morda boste slišali predvajano glasbo, vendar je ne poslušajte več kot prej. Zavračajte zanimanje zanjo.

 

9. Izogibajte se brezdelju:

Delajte za Gospoda in z njim. Vključite se v Gospodovo delo. Naredite svoje delo. Delajte tudi za Gospoda. Zaposlite se z molitvijo, pričevanjem, preučevanjem Božje besede, premišljevanjem Božje besede, petjem hvalnic Bogu, dajanjem pomoči ljudem itd.

Ne bodite brezdelni in tudi ne leni. »Ne popuščajte v vnemi, temveč bodite goreči v duhu, služíte Gospodu.« (Rimljanom 12:11).

Še vedno velja, da so brezdelne roke učinkovita orodja za hudiča. Tudi brezdelni umi so hudičeva delavnica.

Satan ima rad brezdelne osebe, še posebej brezdelne kristjane. Ko vidi, da ne delate, lahko pride k vam in vam šepeta svoje umazane besede, ali pa pošlje različne demone, da vas obiščejo in vam predlagajo najrazličnejše stvari, večinoma neumne.

»Zaradi lenobe se poseda tramovje, zaradi zanikrnih rok kaplja v hišo. (Pridigar 10:18).

»Gospodar pa mu je odgovoril: ›Malopridni in leni služabnik! Vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal, in zbiram, kjer nisem razsul?« (Matej 25:26).

»Slišimo namreč, da nekateri med vami živijo neredno, da nič ne delajo, ampak begajo sem ter tja.« (2 Tesaloničanom 3:11).

 

10. Ohranite življenje ločenosti:

Slaba družba odpira demonom pot do ljudi, eno gnilo jabolko pokvari deset drugih dobrih. Osvobodil sem človeka, ki ni nikoli pil, dokler njegovo napredovanje v službi ni zahtevalo obiskovanja družabnih srečanj, na katerih je začel postopoma piti in postal alkoholik.

1 Korinčanom 15:33 pravi: »Nikar se ne dajte zapeljati. Slaba družba pokvari dobre nravi.«

 

Obstajata najmanj dve vrsti ločitev:

A. Ločitev od:

To govori o ločenosti od sveta in njegove brezbožnosti.

Na primer:

2. Korinčanom 6:17-18: »Zato pojdite iz njihove srede in se ločite, govori Gospod, in nečistega se ne dotikajte; in jaz vas bom sprejel in vam bom Oče in vi boste moji sinovi in hčere, govori Gospod, vladar vsega.«

Izaija 52:11: »Umaknite se, umaknite se, pojdite od tam, ne dotikajte se nečistega, pojdite iz njihove srede, očistite se, vi, ki nosite Gospodove posode!«

Janez 15:19: »Če bi bili od sveta, bi svet ljubil, kar je njegovo; ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz odbral od sveta, vas svet sovraži.«

Janez 17:16: »Niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta.«

Apostolska dela 2:40: Prepričeval jih je še z mnogimi drugimi besedami in jih opominjal in jim govoril: »Rešíte se iz tega pokvarjenega rodu!«

 

B. Ločitev na:

Mojzes pravi v 5. Mojzesovi knjigi, da je Bog izpeljal Jude iz Egipta, da bi jih pripeljal v Kanaan. 5 Mojzesova 6:23: »Nas pa je izpeljal od tam, da bi nas pripeljal in nam dal deželo, ki jo je s prisego obljubil našim očetom.«

Kot kristjan si ločen od sveta, da bi bil lahko ločen za Kristusa. Ločitev za Kristusa pomeni posvetiti se molitvi, pričevanju za Kristusa in vodenju duš k Njemu, prejemanju in služenju skozi darove Svetega Duha, ozdravljanju bolnih, izganjanju demonov, oznanjevanju in poučevanju Božje besede, dajanju, da tolažite, pomagate, itd.

 

Sveto pismo spodbuja takole:

Exodus 32:29: Mojzes je rekel: »Danes se posvetite Gospodu, vsak za ceno svojega sina ali brata; naj vam danes podeli blagoslov!«

Pregovori 23:26: »Zaupaj mi, sin moj, svoje srce, tvoje oči naj imajo rade moje poti.«

Rimljanom 12:1: »Ker je torej Bog tako usmiljen, vas rotim, bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno žrtev; to je vaše smiselno bogoslužje.«

Filipljanom 3:7-8: »Toda kar je bilo zame dobiček, to sem zaradi Kristusa začel imeti za izgubo. Še več, za izgubo imam vse zaradi vzvišenosti spoznanja Kristusa Jezusa, mojega Gospoda. Zaradi njega sem zavrgel vse in imam vse za smeti, da bi bil Kristus moj dobiček«. Zato, prijatelj moj, naj bo tvoja ključna beseda LOČITEV (OD in NA).

 

11. Izkoristite krst s Svetim Duhom:

Bodite napolnjeni s Svetim Duhom. Prejmite krst v Svetem Duhu. Govorite v drugih jezikih. Bodite poučeni. In demoni se vas bodo bali in v vas ne bodo našli prostora, da bi se vrnili.

Satan in njegovi demoni sovražijo in prezirajo krst s Svetim Duhom pri kristjanih. Proti temu se celo neusmiljeno borijo. Zato je toliko prepirov o krstu v Svetem Duhu in o govorjenju v jezikih v cerkvah in med nekaterimi Cerkvami, ki mislijo, da so »ZAGOVORNIKI VERE,« vendar ne vedo, da jih demoni uporabljajo za boj proti Božji besedi in proti bratom in sestram, ter proti krstu s Svetim Duhom, ki naj bi ga branili.

 

Zakaj se borijo proti krstu v Svetem Duhu?

Tukaj je nekaj razlogov:

Krst s Svetim Duhom daje verniku moč – MOČ, iz katere izhaja maziljenje, ki zlomi vsak jarem ali suženjstvo.

»Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim.

Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu.« (Luka 4:18–19).

 

»Povzpel se je na višavo, ujete peljal ujetnike, dal je darove ljudem.« (Efežanom 4:8). Nekateri darovi Svetega Duha (1 Korinčanom 12:1-11), npr. razločevanje duhov, beseda spoznanja, vera, čudeži, ozdravljanja itd. SO ZELO DUHOVNA ORODJA, S KATERIMI LAHKO PREPOZNATE IN ODŽENETE DEMONE.

Krst daje sveto drznost in zagotovilo o tem, kdo ste v Gospodu, vašo oblast nad demoni, sposobnost VEDETI, da imate to oblast, uveljaviti to oblast brez strahu pred demoni in jim zapovedovati:

»Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.« (Apostolska dela 1:8).

»In glejte, jaz pošiljam na vas obljubo svojega Očeta; vi pa ostanite v mestu, dokler ne boste odeti v moč z višave.« (Luka 24:49).

Peter jim je odgovoril: »Spreobrnite se! Vsak izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha. Zakaj obljuba velja vam in vašim otrokom in vsem, ki so daleč, kolikor jih bo k sebi poklical Gospod, naš Bog.« (Apostolska dela 2:38-39).

 

12. Obrodite sadove Svetega Duha:

Galačanom 5:22-23 pravi: »Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave.«

To je eden najpomembnejših pogojev za ohranitev vaše odrešitve. Ko razmišljam o pomembnosti teh devetih sadov Svetega Duha v življenju vernika, se odločim, da jih poimenujem: Kraljevska cesta do svetosti.

Ti sadovi sestavljajo samo Božjo naravo in značaj. Ko pogledamo nekoga in odkrijemo neke nenormalne vedenjske vzorce, diagnosticiramo demone in jih izženemo.

Cilj izganjanja teh demonov ni samo olajšanje osebe ali jo osrečiti. Ti blagoslovi sicer prihajajo z osvoboditvijo, toda glavni namen osvoboditve je »prilagoditi osebo podobi njegovega Sina Jezusa Kristusa.« (Rimljanom 8:29). Cilj je vzgojiti v njem ali njej točno naravo našega Gospoda in Odrešenika, Jezus Kristus.

Upoštevajte, da če se osvoboditev išče z manjšim ciljem od tega, obstaja velika verjetnost, da boste prej ali slej ponovno demonizirani. Sadovi zlih duhov so številni. Nekatera od njih so navedena kot dela mesa v Galačanom 5:19-21. (Spodaj).Zaradi njih ste podobni Satanu (vašemu očetu Janez 8:44).

 

KAKO LAHKO OBRODITE TE SADOVE:

Preprosto: Tako kot drevo manga, guava, pomaranča ali katero koli drugo drevo, ki obrodi sadje. Veje preprosto ostanejo na glavnem drevesnem deblu in začnejo črpati življenje, hrano in preživetje iz glavnega debla. Če se veja loči od glavnega debla, se posuši, ne obrodi več sadov in odmre.

Upoštevajte, da ni vpletenih nobenih bojev, nobenih osebnih prizadevanj in nobenih lastnih prizadevanj, da bi obrodili te sadove.

Toda kaj dela podružnica? Dela le eno stvar – OBSTAJA. To je Jezusov nauk. Poslušajte njegove besede.

Janez 15:1-6: »Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar. Če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši. Te mladike poberejo in vržejo v ogenj in zgorijo.« O aleluja!!!

Torej, namen odrešitve, to je končni cilj, je obnoviti Božjo podobo v tebi. Sadovi Svetega Duha sestavljajo Božjo naravo, razodeto človeku, celo njegovo samo podobo.

Na začetku je Bog rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost!« (1 Mojzesova knjiga 1:26).

Toda hudič je temu v svojem malem srcu rekel NE in bi raje imel človeka po svoji podobi. Zato se je odločil in človeka zvijačno napolnil z njegovo lastno naravo in človek je začel rojevati sadove izhajajoče iz zlih duhov, ki so dela mesa, o katerih govori Galačanom 5:19-21:

»Sicer pa so dela mesa očitna. To so: nečistovanje, nečistost, razuzdanost, 20 malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, častihlepnosti, razprtije, strankarstva, nevoščljivosti, pijančevanja, žretja in kar je še takega. Glede tega vas vnaprej opozarjam, kakor sem vas že opozoril: tisti, ki počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva.«

Zdaj pa lahko naredimo naslednje: Izženemo demone in nato pustimo osebi obroditi sadove Svetega Duha kot sredstva za obnovitev Božje podobe. Odrešitev ni bližnjica do svetosti, ampak rojevanje sadov Svetega Duha.

To je eden od razlogov, da je naš Gospod Jezus Kristus povezal oznanjevanje evangelija Kraljestva z izganjanjem demonov. Pravi, oznanjajte evangelij, izganjajte demone in jih učite mojih zapovedi.

Poklical je k sebi dvanajstere ter jim dal moč in oblast nad vsemi demoni in za ozdravljanje bolezni. (Luka 9:1),

Kdor bo sprejel vero (Jezusa Kristusa in Njegovo Besedo) in bo krščen (v vodi, kot Jezus), bo rešen, (bo imel večno življenje), kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen.

Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali demone, govorili nove jezike, z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.« (Marko 16:16-18).

Jezus je pristopil in jim spregovoril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Matej 28:18–20).

OPOMBE:

Teh dvanajst korakov, ki sem jih orisal zgoraj, je bilo vzetih iz Božje besede in izkušenj s iz vsakdanjega življenja. Preizkušeni so bili in dokazano resnični v izkušnjah mnogih ljudi, tudi v moji. Njihovo upoštevanje je pomagalo mnogim, mnogim ljudem iz vseh družbenih slojev, da so ostali brez zle prisotnosti v njihovih življenjih, po njihovi odrešitvi. To kar je napisano ni dokončno. Vedno jih je mogoče dodati, kadar Sveti Duh osvetli še več. Vsak dan se učimo in smo nenehno odprti Bogu za še več poučevanja.

 

https://prevailinggrace.wordpress.com/2017/06/11/staying-free/