Luč v temi
Čudežna zgodba Sapir Cohen
Opomba urednika: Sapir Cohen, prebivalka kibuca Nir Oz, je
preživela 55 dni v ujetništvu Hamasa. Sapir pogumno deli srhljive podrobnosti
svoje ugrabitve, pripoveduje o podrobnostih svojega ujetništva, moči molitve,
ki jo je podpirala skozi preizkušnjo, in nepričakovanih obratih, ki so se
zgodili.
Pred nekaj meseci sem čutila, da se mi bo zgodilo nekaj
hudega. Prepričana sem bila, da gre za kakšno bolezen, verjetno medicinske
narave. Dejansko so pri meni našli neko vrsto virusa in v Psalmih sem našla
poglavje, ki je ga je bilo priporočljivo brati vsak dan en mesec, zadnji dan pa
je bil 7. oktober. Vsak dan sem recitirala ta Psalm in postopoma opazila, da
njegove besede ne govorijo o ozdravljenju; govorijo o vojni in o tem, da mi Bog
pomaga.
Spraševala sem se, zakaj to molim? Iz katere vojne iščem
odrešitev? V petek pred ugrabitvijo sem svojemu partnerju rekla: »V redu, greva
jutri.« Odgovoril je: »Sapir, tokrat nočem iti.« Vztrajala sem in mu rekla: »Sasha,
ne moremo preklicati.« Rekel je: »Sapir, ne vem zakaj, ampak nočem iti.« Kljub
temu sem vztrajala in ga na žalost prepričala.
Ob 6:30 se zbudim ob grmečih zvokih, kot jih še nisem nikoli
slišala. Nekaj sekund
pozneje spoznam, da je bil vključen »Rdeči alarm, rdeči alarm!«, in znašli smo se sredi hrupa raket. Ležala sva tam, stisnjena skupaj kot
sardine ob steno. Po približno
dveh urah je njegova mati sporočila:
»V Be'eri so teroristi.« Be'eri je le 15 minut od Nir Oza, kjer sem se nahajala.
Zavladala je panika. Začela
sem se tresti, od strahu me je oblil znoj. Zavila sem se v odejo in čez pogrnila
rjuho.
Nato po nekaj minutah slišiva: »Allahu Akbar!« Po kibucu je
izbruhnil kaos, kriki in nemir. Ljudje so lomili stvari. Slišala sva vpitje, in
teroriste, ki kričijo »Allah Akbar!«, ali prebivalce kibuca, ki jih ubijejo, ker
nanje streljajo. Takrat sem dojela pomen svoje molitve. Molila sem ponavljajoče
in Bog je vedel kaj se mi bo zgodilo.
Po glavi mi je šinila misel, da bodo kmalu vdrli in na naju
vsesplošno streljali. Na silo so odprli vrata in vstopili. Slišala sem svojega
fanta, ki je kričal: »Spravi se z mene, pusti me pri miru.« Vrgli so me iz
odeje. Spoznala sem, da je bolje, da vstanem in hodim. Tako sem vstala in
zapustila prostor. Na koncu sva bila ločena. Na žalost ga od takrat nisem več
videla. Sekundo po tem, ko so me spravili na motor, sem ga zagledala bežati.
Bila sem prepričana, da me bo čakal tukaj.
Posadili so me na motor in posneli znamenito sliko z dvema
teroristoma. Začeli smo pot in videla sem veliko civilistov, ki so me prišli
fotografirat. Pogledal sem in videla kamere, same kamere. Vedno sem bila z
dvignjeno glavo. Rekla sem si, da bodo vsaj starši, ko bodo videli slike,
razumeli, da sem bila ugrabljena. In vstopili smo v Gazo.
Vsi so kričali. Nekateri so imeli palice, nekateri cigarete.
Približali so se mi, kričali so, začeli so me tepsti. Začela sem se braniti z
rokami. Nato so mi čez glavo nadeli majico in me skušali zaščititi, da bi prišla
do tja živa. Od tistega trenutka sem bila zelo optimistična. Vedno sem bila
nasmejana, vedno sem se smejala.
Nekega dne sem videla enega od teroristov, kako je risal
spominsko svečo in nanjo napisal 'Sapir'. In vznemirila sem se, ker sem mislila,
da sem tam že zgradila nekaj povezav. In rekla sem mu: »Zakaj? Zakaj si napisal
moje ime?" In rekel mi je: »Ne maram te. Ti si moj sovražnik, ne maram
te. Toda ko si tukaj, je svetloba.« Pogledala sem ga in pomislila: »Ljubi Bog,
to sem slišala od terorista.«
Pozabila sem povedati, toda tukaj je del molitve, ki sem jo
molila, da bi razumeli, kako nepovezano je bilo z ozdravljenjem:
»Ko se mi hudobneži
približajo, da bi požrli moje meso, moji nasprotniki in sovražniki proti meni, se
spotaknejo in padejo.
Tudi če se tabor vojske
utabori proti meni, se moje srce ne boji; tudi če proti meni izbruhne vojna, jaz
pri tem zaupam.
Za eno prosim Gospoda, to
skušam doseči: da bi prebival v Gospodovi hiši vse dni svojega življenja, da bi
zrla Gospodovo milino, premišljal v njegovem templju.
Zakaj on mi daje varstvo v
svojem zavetišču na dan nesreče, skriva me v skrivališču svojega šotora, na
skalo me vzdigne.« (Psalm 27:2-5)
Celotno poglavje govori o vojni in hvala Bogu sem bila po 55 dneh rešena.
29-letni Sapir Cohen je bila izpuščena 30. novembra 2023 iz
Gaze v okviru podaljšanja dogovora o začasni prekinitvi ognja, ki sta ga
sklenila Katar in ZDA med Hamasom in Izraelom. Njen fant Sasha Trufanov je še
vedno v ujetništvu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar