Nate Schwegman - OZDRAVLJENJE OD RAKA PLJUČ IN TUMORJA NA KOSTNEM MOZGU 4. STOPNJE

Ozdravljenje od raka na pljučih in tumorja na kostnem mozgu, 

v četrtem stadiju

 

Zdravo, moje ime je Nejt Schwegman, odrastel sem v Kaliforniji, imam 27 let.

Rad bi vprašal vas, ki to gledate, kaj bi naredili, če bi vam dali zdravniki še šest mesecev življenja? Kako bi jih preživeli? Ali bi se posvetili Bogu, ali bi nadaljevali z življenjem na stari način?

 

To vam govorim, ker sem 9. decembra zelo kašljal in imel zelo hudo bolečino v ledvenem delu. Nisem mogel govoriti. Odšel sem k zdravniku, na pregled in na snemanje, da bi se preveril. Mislil sem, da je gripa.

 

Doktor je naredil posnetke. 10 dni po tem, ko sem sedel v kinu s svojo materjo, je pozvonil telefon in zdravnik mi je rekel, da moram pod nujno priti k njemu. Rekel sem mu, da gledava film, naj prenaroči termin. On pa mi je rekel, naj pridem takoj. Takrat sem vedel, da ima slabe novice.

 

Poklical sem svojo družino in oče ter mačeha, ter moja mama, smo odšli k zdravniku. Vsi skupaj smo se usedli v majhno ordinacijo, zdravnik je vstopil zadnji in zaprl vrata. V tišini smo čakali na to, kaj nam bo rekel.

 

Takoj, ko je zaprl vrata je rekel: »Nejt, diagnosticiran ti je rak na pljučih v četrti fazi. Tvoja pljuča so polna metastaz, in imaš tumor 2 in pol inče velik, (okrog 6 cm) v spodnjem delu hrbtenice. Razširil se je povsod po kostnem mozgu. Rekel mi je: »Ob tretmaju imaš 3% možnosti, da preživiš, brez tretmaja pa 6 mesecev do enega leta življenja.«

 

S 25 leti sem gledal smrti v obrat. Rekel sem: »Moja bitka ni končana!« Tu sem jaz moral prevzeti iniciativo, da ne padem v depresijo, da ne dovolim, da me ta situacija ohromi. Jaz sem prevzel to situacijo. Jaz sem govoril tej situaciji. Govoril sem raku, govoril sem depresiji.

 

Ko nisem mogel iz postelje, sem rekel: »V imenu Jezusa Kristusa, jaz bom danes vstal iz postelje, odšel bom na sprehod, odšel bom v fitnes, hodil bom, jedel bom.«

 

Moral sem prisiliti samega sebe, da vztrajam in se prebijem naprej, skozi to zapreko, skozi ta zid, da se pririnem do ozdravljenja, da se prerinem do tistega, kar ima Bog zame. (Za tebe).

 

Spustil sem glavo in rekel: »Gospod, čas je za bitko! Nadel si bom oklep in boril svojo bitko. Ni še končano! Vem, da smo po Tvojih ranah ozdravljeni.«

 

»Ne »ČE«, ne »MOGOČE«, ampak S M O. Stal bom na Tvoji Besedi.«

 

Pogledal sem zdravnika in rekel: »Poznam Boga, ki mu služim. Premagal bom to!«

 

Šel sem skozi Sveto pismo in podčrtaval vse stihe, ki so govorili o ozdravljenju. Medtem, ko sem jih podčrtaval sem vedel, da se moram nanje zanesti. Odločil sem se, da bom te stihe razglašal nad svojim življenjem. Besede iz Svetega pisma sem začel citirati nad svojim življenjem. Začel sem s stihom iz 1 Mojzesove 50:20: »Hoteli ste mi sicer storiti húdo, Bog pa je to obrnil na dobro, da naredi to, kar je očitno danes: da ohrani pri življenju številno ljudstvo.«

 

Potem Rimljanom 8:28: »Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu.«

 

Te stihe sem izrekal nad svojim življenjem, vse do neke noči, ko me je Bog prebudil ob 3. zjutraj, že tretjo noč.

 

Prvič, ko sem se prebudil, sem podzavestno pel slavo Bogu in ga poveličeval. Rekel sem: »Dobro, Gospod, prebudil si me iz nekega razloga.« Medtem, ko sem ga slavil sem bil pod strašno in močno bolečino. Tablete niso več delovale. Bolečina je bila neznosna. Bil sem v agoniji zaradi bolečin. Po 30 do 40 minutah slavljenja, se je bolečina zmanjševala in sem lahko zaspal.

 

Ko me je Gospod Bog prebudil tretjo noč zapored, ob 3. zjutraj, sem ponovno podzavestno slavil in poveličeval Boga. Sedaj je bila bolečina še hujša, drugačna, strašna in nevzdržna.

 

Sedel sem, jokal in hlipal. Rekel sem: »Bog, jaz ne morem več tega prenesti, zdržati! Prosim te, ali me ozdravi, ali pa me vzemi k sebi, ker ne morem več!«

 

Nenadoma pa sem dojel: »Ne, ne, ne bom dovolil, da se tako zgodi. Vem kaj pravi Njegova Beseda in Njegova Beseda je resnica in jaz bom vztrajal na Njej.«

 

In to, kar je sledilo, je bilo čudno, ker to ni prihajalo iz moje glave, iz mojega razuma, ampak iz srca: »Vem, da sem ozdravljen.«

 

Iz srca so prihajale molitve in slavljenje. Bilo je res čudno. Moj um kot da je bil izklopljen (ugasnjen). Začel sem moliti in slaviti iz svojega srca. Začel sem se obračati k bolečini, in ji začel govoriti, kako velik je moj Bog. Nisem Boga prosil glede bolečine.

 

V raju ni bolezni. Božja volja je, da smo vsi zdravi, da imamo dolgo življenje. Včasih pridemo do trenutka, ko to pozabimo. Bolečina nas lahko tako izzove, situacija nas lahko tako izzove, da to pozabimo.

 

Zato je pomembno, da govorimo situaciji, da govorimo bolečini, da govorimo bolezni, ne pa o njih. Govoriti moramo o Bogu in ne z Bogom. On je že vse naredil. Moramo razumeti kako velik je naš Bog.

 

Proklamiral sem, molil in medtem, ko sem molil k Bogu, sem se začel dotikati bolnih mest, kot da bi želel iz tam nekaj izpuliti. Tako sem nadaljeval in kadar sem izpulil, sem rekel: »V imenu Jezusa Kristusa sem ozdravljen! V imenu Jezusa Kristusa sem ozdravljen! Bolečina, bolezen, oditi moraš v imenu Jezusa Kristusa!« Ime Jezus je to, ki ozdravlja, kri, ki jo je On prelil. Po Njegovih ranah smo bili ozdravljeni.

 

Tako sem delal eno uro in pol. Medtem, ko sem molil in slavil sem občutil val vročine, ki je nenadoma izpolnil moje telo in šel skozi mene. Bilo je kot ogenj. Odšlo je v spodnji del mojega telesa, kjer je bil v kostnem mozgu rak, in naenkrat se je to osvobodilo navzven. Po tem se je bolečina začela zmanjševati. Potem sem zaspal. Ko sem se zjutraj zbudil, bolečine ni bilo več.

 

Rekel sem: »Ok, Bog, vedel sem, da se je nekaj zgodilo. To ni bilo nekaj »normalnega«. Nekaj se je zgodilo.

 

Tri mesece od dne, ko mi je bila ugotovljena diagnoza pri zdravniku, 10. aprila, sem šel k zdravniku na kontrolo. Po tem, ko so mi tega dne naredili posnetek stanja v mojem telesu, me je zdravnik poklical in rekel: »Nejt, v tvojem telesu ni več raka. Nimaš več raka v svojem telesu.«

 

Rekel je: »Rak, ki je bil v spodnjem delu tvojega telesa, v tvoji hrbtenici, bi moral razžreti (pojesti) tvoje kosti. Če se to zgodi, potem se na posnetku vidi luknja, zato se po tem naredi transplantacija kostnega mozga in dajejo injekcije kalcija, da bi kost spet zrastla iz ničesar. Za to pa je potrebno šest mesecev do enega leta. Tako kot če si zlomite kost, in morate nekaj mesecev nositi gips. In potem začne kost počasi rasti ponovno. Tako kost zraste iz ničesar.

 

Rekel mi je: »Tam, kjer si imel raka je sedaj popolnoma nova kost. Ni luknje, ni raka.« Nato je rekel: »To se ne dogaja!«

 

Rekel sem mu: »To se dogaja pri Bogu, ki mu služim.«

In on mi je odgovoril: »To je čudež«

 

Ker je bila družina z menoj, je posnela kar je govoril.

Tako je rekel, da znanost nima obrazložitve glede takšnih ozdravljenj.

Svet ti lahko reče, da imaš še šest mesecev življenja pred sabo.

Lahko rečejo: » Vaše telo je polno tumorjev, metastaz in bolezni.«

 

Znanost – zdravniki, ti dajo diagnozo. Toda poanta je v tem, da mi ne živimo v svetu, ampak živimo z Bogom. Mi živimo nadnaravno življenje. Lahko se naslonimo na Boga, vse zmoremo v Njem.

 

Vi, ki greste skozi težave, stiske, zaprite oči, želim moliti za vas. In verujte prav sedaj, da se ta čudež lahko zgodi tudi vam. Verujte, da se lahko zgodi preboj prav zdaj. Prav sedaj verujte, da Bog, ki vas ljubi, ki je poslal Svojega edinorojenega Sina, Jezusa Kristusa na zemljo, da je bil prebičan po hrbtu in da je skozi vse te bolečine, ki jih je pretrpel, umrl za nas, in tri dni kasneje vstal od mrtvih, skrbi za nas in nas ljubi, je ta, ki nas lahko odreši, ozdravi, nam da ta mir, ljubezen.

 

Včasih smo v situaciji, ko tega miru nimamo. Toda On je ta, ki nam ga daje.

 

Zaprite oči. Iztegnil bom roko proti vam in molil: »Dragi nebeški Oče, prihajamo k tebi, hvala Ti, ker si tako čudežen, hvala Ti za Tvojo ljubezen. Hvala Ti, da si isti včeraj, danes in na veke. Ti se ne spreminjaš. Ti si Bog, ki nas ljubiš. Ti si Bog, ki želiš za nas najboljše. V Jeremiji 29:11 praviš: »Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori GOSPOD: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje.«

 

Oče, želim moliti za tiste, ki so izgubljeni, ki jih boli, za tiste, ki nimajo upanja. Prosim Te, naj se Tvoja prisotnost spusti nanje prav sedaj. Med tem, ko govorim molim, da občutijo Tvoj dotik in Tvojo ljubezen. Naj začutijo uteho, ki jim je potrebna. Izpolni njihovo praznino s Seboj. V imenu Jezusa Kristusa, Oče, se ti sedaj zahvaljujem, ker se sedaj prekinja vsaka odvisnost, ker odpada vsako breme, prav sedaj, da satan nima oblast nad njimi. Da ne bo niti eno orožje uspelo proti njim.

 

Hvala Ti, Oče, ker boš danes, ko bodo izstopili v veri, Ti izstopil proti njim, s Seboj, s tem, kar si rekel, in kar je resnica.

 

Bog, hvala Ti za ozdravljenje. Molim prav sedaj, za prekinitev bolezni odvisnosti, za prekinitev vsake misli na samomor, za prekinitev vsakega občutka zavrženosti. Lomim to v Jezusovem imenu.

 

Hvala Ti, ker Ti sedaj stopaš na sceno, in se ozdravljenje dogaja prav sedaj. V imenu Jezusa Kristusa, amen! Ljubezen se dogaja sedaj v Jezusovem imenu. Oče, če se borijo proti bolezni, okužbi, in so jim zdravniki določili dolžino življenja, ali se nahajajo v brezizhodni situaciji, Ti hvala Oče, ker si Ti Bog Vsemogočni, Bog naš Zdravnik. Hvala Ti, da smo po Tvojih ranah ozdravljeni. Govorim bolezni, bodi ozdravljena v Jezusovem imenu.

 

Rak naj beži v imenu Jezusa Kristusa. Bolezni krvi naj pobegnejo v imenu Jezusa Kristusa. Zahvaljujem se ti Oče, za zaščito v Jagnjetovi krvi nad njimi in za ozdravljenje v Jezusovem imenu.

Emocije spreminjajo DNK – Naše emocije in občutki predstavljajo ogledala. Vse kar proizvedemo znotraj samih sebe, izžarevamo v okolico i prostor in dobivamo prav to, kar se nahaja v nas. Če rečemo: »Nekega dne BOM ozdravel, ali nekega dne BOM srečen, nekega dne BOM dobil dober posel, itd…« nam ogledalo odgovarja, da to ne bo nikoli, ali mogoče zelo daleč v bodočnosti. Toda če nasprotno temu govorimo in občutimo, da se spreminjamo sedaj, v tem trenutku, kakor da se je to že zgodilo, takrat se v nas zgodi sprememba in i naš DNK in mi se spremenimo.