Pesem in Beseda - TU NEKDO JE, KI TVOJO BOL POZNA

 

TU NEKDO JE, KI TVOJO BOL POZNA

TU NEKDO JE, KI TVOJO BOL POZNA,

NEKDO, KI TE KLIČE: "OTROK MOJ!"

NEKDO, KI TE NE ZAPUSTI.

ON NA KRIŽU NOSIL TVOJ JE GREH,

KI SI GA ZASLUŽIL SAM,

S TABO ON VEDNO BO OSTAL.

TU JE JEZUS, KI TVOJO BOL POZNA,

JEZUS, KI TE KLIČE: "OTROK MOJ!"

JEZUS, KI TE NE ZAPUSTI.

ON NA KRIŽU NOSIL TVOJ JE GREH,

KI SI GA ZASLUŽIL SAM,

S TABO ON VEDNO BO OSTAL.

Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. (Janez 3:16).

Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen.

(Rimljanom 10:9).

Spreobrnite se torej in pokesajte, da se vam izbrišejo grehi. (Apostolska dela 3:19).

Kdor ima Sina, ima življenje; kdor nima Božjega Sina, nima življenja. (1 Janez 5:12).

Tistim pa, ki so jo sprejeli, (Besedo – Jezusa Kristusa) je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime. (Janez 1:12)

Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci. (Rimljanom 8:16).

Zahvaljujem se ti, ker sem tako čudovito ustvarjen (-a), čudovita so tvoja dela, moja duša to dobro pozna. (Psalm 139:14).

Jožef, kralj sanj - JOŽEFOVA PESEM PREDAJE BOGU

 

Jožefova pesem predaje Bogu

Mislil sem, da delam kakor je prav,

mislil sem, da imam vse odgovore,

mislil sem, da sem izbral pravo pot,

a ta me je pripeljala sem.

Pokazal sem svojo moč,

in Ti povedal, kako mi pomagaj,

in ko sem že obupal,

se je pokazala resnica;

Ti veš bolje od mene,

Ti poznaš pot.

Odrekel sem se potrebi,

da vprašam ZAKAJ,

saj Ti veš bolje od mene,

če je bil to preizkus,

ne vidim razloga zanj.

A morda je spoznanje,

da ne vem, del uspeha.

Trudim se narediti,

kar je najbolje,

da je najboljše verjeti Vate,

saj Ti veš bolje od mene,

Ti poznaš pot.

Odrekel sem se potrebi,

da vprašam ZAKAJ,

SAJ Ti veš bolje od mene.

Zagledal sem oblak

in pomislil, da je nebo,

zagledal sem ptico

in mislil, da ji lahko sledim,

a ptico si Ti naučil leteti.

Če Ti pustim do sebe,

boš naučil tudi mene?

Saj Ti veš bolje od mene,

Ti poznaš pot.

Odrekel sem se potrebi,

da vprašam ZAKAJ,

sprejel bom Tvoje odgovore,

saj ti veš bolje od mene.

Pesem iz videa – Jožef kralj sanj

V njej Jožef spoznava, da s svojo lastno močjo ne bo mogel v življenju uspeti, niti spoznati Boga v vsej njegovi veličini.

YOU KNOW BETTER THAN I

  A         D          A
I thought I did what's right
  A         D       E
I thought I had the answers
  A         D         E      D
I thought I chose the surest road
    Bm                    E
But that road brought me here

A           D     A
So I put up a fight
A            D      E
And told you how to help me
    A         D      E     D
Now just when I have given up
    Bm               E
The truth is coming clear

[Chorus 1]
A     D   Bm         E
You know better than I
A   D        E
You know the way
     A   D       Bm          E
I've let go the need to know why
A    D          E        A
For You know better than I

[Verse 2]
   A        D      A
If this has been a test
  A      D       E
I cannot see the reason
    A     D       E       D
But maybe knowing I don't know
   Bm              E
is part of getting through

  A        D         A
I tried to do what's best
    A         D       E
But faith has made it easy
   A       D          E     D
To see the best thing I can do
      Bm               E
Is to put my trust in You.

[Chorus 2]
     A   D    Bm          E
For, You know better than I
A   D        E
You know the way
     A   D      Bm           E
I've let go the need to know why
A   D           E        A
For You know better than I

[Outro]
  F      C         G                  D
I saw one cloud and thought it was the sky
  F    C        G                    D
I saw a bird and thought that I could follow
    F     C       G                   D
But it was You who taught that bird to fly
             Bm
If I let You reach me
          E
Will You teach me?

(Repeat Chorus, change of key)
     B   E    C#m          F#
For, You know better than I
B    E        F#
You know the way
       D  G       Em         A
I've let go the need to know why
      B        F#      B      A
I'll take what answers you supply
A         F#         B
You know better than I

Sveto pismo - PREBUJENJE - PROKLAMACIJA

 

PREBUJENJE

– ROKLAMIRAMACIJA - MOLITEV

Gospod Bog, ti si nam dal vzorec molitve za prebujenje. V svoji besedi nam praviš, da smo tvoje ljudstvo, ki kliče nase Tvoje ime. Hvala ti Gospod, da nam daješ ta privilegij, da lahko stojimo pred Tvojim obličjem v zastopanju za našo deželo in za vse ljudi v njej.

Tvoj vzorec molitve za prebujenje zahteva od nas, da se ponižamo, molimo in iščemo Tvoje obličje, ter da se odvrnemo od svojih hudobnih poti. Gospod Bog, pristajamo na Tvoje pogoje. Pristajamo z vsem srcem, ker si Ti, Oče, dal svojega edinorojenega Sina, Jezusa Kristusa, za nas in za ljudi te dežele v kateri prebivamo.

Hvala ti Bog Oče, ker vemo in verujemo, da če bomo poslušni v tvojih zahtevah in jih izpolnjevali v veri, boš Ti prisluhnil iz nebes, odpustil naš greh in ozdravil vso našo deželo. (2 Krn 7,14). Verujemo to, Gospod Bog in te slavimo!

Tvoja Beseda nam daje potrditev, da so tvoje oči sedaj odprte in tvoja ušesa pozorna na molitev na tem kraju. (2 Krn 7,15).

Nagni, naš Bog, svoje uho in poslušaj! Odpri svoje oči in poglej na naše opustošenje in na vsa mesta te dežele, na katera je priklicano tvoje Ime. Svoje prošnje polagamo predte, vendar ne zaradi svoje pravičnosti, temveč zaradi tvojega obilnega usmiljenja. (Daniel 9,18). Amen!

Ti, Gospod, boš razlil vodo po naši žejni deželi, potoke po izsušeni zemlji naše dežele. Razlil boš svojega duha na tvoj zarod v tej deželi in svoj blagoslov na tvoje potomce. (Iz 44,3). Amen!

Gospod Bog, ti praviš in mi to verujemo, da boš na golih gričih naše dežele, odprl reke in studence sredi dolin, puščavo naše dežele boš spremenil v jezero vodá, suho deželo v žive vrelce vodá. (Iz 41,18). Aleluja!

Gospod Bog, mi se ne spominjamo več prejšnjih reči, ne mislimo več na nekdanje reči, mi gledamo, Ti storiš nekaj novega, zdaj klije in mi to opazujemo?

Da, speljal boš pot skozi puščavo naše dežele in reke skozi pustinjo - Reke življenja. (Iz 43,18-19).

Gledamo, GOSPOD, Tvoja roka ni prekratka, da bi ne mogel odrešiti, in Tvoje uho ni gluho, da bi ne mogel slišati. (Iz 59,1).

Mi vpijemo z močnim glasom: »Odrešenje je v našem Bogu, ki sedi na prestolu, in v Jagnjetu.« (Raz 7,10).

Na tvoja obzidja, Jeruzalem (. . . . . . . . . . . . . . . . . . ), sem postavil stražarje, ves dan in vso noč, nikoli ne bodo umolknili. Vi, ki kličete v spomin GOSPODU, ne mirujte. (Iz 62,6).

Amen, Gospod! Ne bomo odnehali, dokler ne vidimo tvoje mogočne slave med nami, Bog nad vojskami!

Nas je malo, mala čreda, Tvoj sveti ostanek. Toda Ti praviš, da lahko narediš, da nas bo iz najmanjšega tisoč, iz najšibkejšega mogočen narod. Ti Gospod, pospešiš to ob svojem času. (Iz 60,22).

Gospod Bog, mi se oziramo po narodih in vidimo, kako silno velike stvari delaš sredi med njimi. Oziramo se po narodih in gledamo, začudimo se in strmimo! Kajti verujemo, Gospod, da boš v naših dneh opravil delo tudi v naši deželi; ne bi verjeli, če bi nam to kdo pripovedoval. (Hab 1,5).

Kajti Ti praviš, Gospod, da je še videnje za določeni čas, in da se bliža svoji izpolnitvi in ne vara. Če odlaša, ga čakamo, kajti verujemo, da zagotovo pride, da ne bo zamudilo. (Hab 2,3).

Kajti zemlja se bo napolnila s spoznanjem GOSPODOVEGA veličastva, kakor vode pokrivajo morje. (Hab 2,14). Aleluja!

Gospod Bog, ti nam sedaj praviš: »Ali lahko te kosti oživijo?« Naš odgovor je: »Gospod BOG, ti veš!« Tedaj si nam rekel: »Prerokujte nad temi kostmi in jim recite: »Suhe kosti, poslušajte GOSPODOVO besedo!« (Ezk 37;3-4).

Iznenada pa je nastal silen potres, tako da so se ječe prebivalcev vseh mest, vasi in krajev v tej deželi v temeljih zamajale; v hipu so se vsa vrata ječ odprla in vsem ujetnikom, religije, okultizma, odvisnosti, brezboštva, duhovne zaslepljenosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . so odpadle verige. (Apd 16,26).

Ti, Gospod Bog, ki sediš na prestolu v nebesih, pa si nam rekel: »Glej, narod moj, vse delam novo!« Rekel si tudi: »Zapišite, kajti te besede so zanesljive in resnične!«

Nato si nam rekel: »Zgodile so se! Jaz sem Alfa in Omega, začetek in konec. Verujemo, Gospod Bog, da boš žejnim po vsej Sloveniji dal zastonj od izvirka žive vode. (Raz 21;5-6). Aleluja!

Gospod, ti nam daješ ključe nebeškega kraljestva; in kar koli bomo zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli bomo razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih.‹« (Mt 16,19).

Zato v imenu Jezusa Kristusa rušimo, onemogočamo in zavezujemo nad celotno deželo vse satanove barikade, trdnjave, laži, prevare in zvijače, ter delovanje duha zaslepljenosti uma, v imenu Jezusa Kristusa, kakor na zemlji, tako v nebesih.

V moči, avtoriteti in oblasti imena Jezus Kristus razvezujemo um, srce in ušesa ljudi za razumevanje in sprejemanje sporočila evangelija odrešenja, kakor po vsej deželi, tako v nebesih.

Mi premagujemo satana zaradi krvi Jagnjeta in zaradi besede svojega pričevanja, saj ne ljubimo svojega življenja vse do smrti. (Raz 12,11).

Ti nam praviš: »Ne bojte se! Jaz sem Prvi in Zadnji in Živi. Bil sem mrtev, a glejte, živim na veke vekov in imam ključe smrti in podzemlja. (Raz 1,17). Aleluja!

Od dni Janeza Krstnika do zdaj si nebeško kraljestvo s silo utira pot in močni ga osvajajo, tudi v naši deželi. (Mt 11,12).

Gospod Bog, mi se ne bojujemo s svojo močjo, »Ne s silo in ne z močjo človeka, ampak s Tvojim Duhom, Gospod nad vojskami!« (Zah 4,6).

»Kdo je to, kralj slave? GOSPOD, silen junak, GOSPOD, junak v boju (je z nami). Vzdignite, vrata, svoje glave, vzdignite se, starodavne duri, da vstopi kralj slave. Kdo je ta, kralj slave? GOSPOD nad vojskami, on je kralj slave.« (Ps 24;8-10).

Tedaj bodo Judovski poglavarji (vsi veljaki v naši deželi) rekli v svojem srcu: »Naša moč so prebivalci Jeruzalema, ( . . . . . . . . . . . . . . . . . .) z GOSPODOM nad vojskami, njihovim Bogom.« (Zah 12,5).

Gospod ti nam praviš: »Ozdravljajte bolnike, in jim govorite: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo.‹ (Lk 10,9).

Božje kraljestvo namreč ni v besedi, temveč v moči. (1 Kor 4,20)

Ti si trta, Gospod, in mi mladike. Kdor ostane v Tebi in Ti v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez Tebe ne moremo storiti ničesar. (Janez 15,5).

Mi proklamiramo z vero, Gospod Bog: »Pridi tvoje kraljestvo nad vso deželo, v vsa mesta te dežele. Zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. (Mt 6,10).

In on sam bo hodil pred njim z Elijevim duhom in močjo, da obrne srca očetov k otrokom, nepokorne k modrosti pravičnih in ustvari za Gospoda pripravljeno ljudstvo.« (Lk 1,17).

Jabéc pa je klical k Izraelovemu Bogu in rekel: »O, da me vendar blagosloviš in povečaš moje ozemlje; naj bo tvoja roka z menoj, da me obvaruješ pred nesrečo, da me ne zadene bolečina!« In Bog je naklonil, kar je prosil. (1 Krn 4,10).

To te prosimo in izpovedujemo, Oče, v imenu Jezusa Kristusa! Amen!

MOLITEV ZA PREBUJENJE

Oče naš, mi prihajamo pred Tvoj sveti prestol, pripravljeni, da kličemo nase Tvoje sveto ime, da se ponižamo, da molimo, da iščemo Tvoje obličje in da se odvrnemo od svojih hudobnih poti.

Gospod, grešili smo proti Tebi. Nismo poslušali Tvoje jasne zapovedi. Nismo Te ljubili z vsem srcem, dušo, razumom in močjo. Nismo ljubili svojih bližnjih kakor samega sebe. Nismo ljubili svojih sovražnikov, jim odpuščali in molili za njih.

Obrni nas k sebi, Gospod, da se spreobrnemo, obnovi naše dni kakor nekdaj! (Žal 5:21). Usliši nas Gospod, odpusti naše grehe in ozdravi našo deželo, . . . . . . . . . . . . Pošlji duha spokorjenja. Naj se razširi po vsej deželi. Naj se ogenj prebujenja začne v naših srcih in v Tvoji Cerkvi. Naj se razširi po vsaki skupnosti, po vseh mestih Slovenije in izven njenih meja. Prosimo Te, da zavlada Tvoja pravičnost, mir in ljubezen.

Naj bo vse slabo seme, od katerega prihajajo slabi plodovi, odstranjeno od nas, iz naših življenj in iz naše dežele.

Čisto srce, o Bog nam ustvari, stanovitnega duha obnovi v naši notranjosti.

Oče, prosimo te, naj bodo na ključna mesta v cerkvah in v deželi, kjerkoli se izvajajo pomembne odločitve, postavljeni ljudje, ki so ti iskreno predani, ponižni in ki z vsem srcem verujejo v Tebe.

Naj nad našo deželo izgine delovanje satanove oblasti. Namesto tega naj zavlada Božja oblast in pravičnost.

Naj pride Tvoje kraljestvo in naj se zgodi Tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji.

To te prosimo Oče, v imenu Jezusa Kristusa.

Ana S. T. - POT DO RESNICE

 

Pot do resnice

Ana S. T.

 

 

– resnična zgodba muslimanke iz BIH, ki se je srečala z Jezusom

 

Pogovor sestre v Gospodu – Ane – muslimanke, ki se je spreobrnila h Gospodu, z Jezusom Kristusom. (str. 161 – 171).

 

Nato sem brez razmišljanja vstopila v sobo in šestkrat vzela pest tablet in jih popila skupaj z velikimi požirki vode. Popila sem vseh 120 tablet. Ugasnila sem lučko na omarici poleg postelje, in se spustila na blazino. V tem trenutku sem se začela zavedati tega, kar sem storila. Solze so mi začele teči po licih. Z razširjenimi dlanmi sem pokrila svoj trebuh (v katerem je bilo nerojeno dete), in občutila kako se otrok v notranjosti premika. Zašepetala sem: »Bog, pomagaj mi! Nimam nikogar. Kdo naju bo pokopal? Celo moj oče me je zavrgel in pozabil name.« Jokala sem, toda zelo hitro sem občutila vrtoglavico in slabost, kakor da bom zaspala.

Naenkrat sem se znašla v prelepem zelenem kraju. Okoli mene so bila polja, s sveže dišečo travo in lepimi, malimi poljskimi cvetlicami.

Znana slika iz otroštva – na takšnih mestih sem bila najsrečnejša. Nekje v oddaljenosti je bilo mesto, z velikim številom različnih oblik, vendar jih nisem jasno zaznala, ker so bili obsijani s svetlobo. Da, žareli so kakor mnogoštevilni kristali na žarkem soncu, toda sonca nisem videla. Vse je bilo obsijano s svetlobo, polno življenja, toda sonca nisem videla. Iz smeri tega čudnega mesta je šla proti meni oseba, katerega lik nisem mogla jasno razbrati, ker je bil obsijan s svetlobo, vendar ne z neko umetno, ampak z najlepšo, naravno svetlobo čiste beline.

»Tvoj Oče te ni zapustil niti pozabil nate. Moraš vedeti, da je lahko zemeljski oče kdorkoli, toda samo eden je resnični Oče, tisti, ki je dal Svoje življenje, in On te nikoli ni in te ne bo zapustil. Jaz sem tukaj, da ti to pokažem.«

Glas osebe, ki je govorila in ki mi je bila vse bližje je bil umirjen, poln ljubezni in tudi avtoritete. V njem se je občutila ljubezen in skrb.

»Kje sem? Kaj se dogaja? Ali sem mrtva? Kdo si ti? Sem začela vsa zmedena postavljati vprašanja.

Visoka moška silhueta se mi je približala in prišla k meni na nekaj korakov. Bolj kot se mi je približeval, vse težje mi je bilo držati glavo dvignjeno in gledati naravnost vanj. Ne zato, ker je on to zahteval, ali zato, ker jaz to nisem hotela, temveč zato, ker je njegova osvetljenost za mene postala skoraj bolestna. Morala sem gledati v smeri njegovih nog, ali še bolje, pred njegove noge, ker je bila svetloba zaslepljujoča.

»Jaz sem Tisti, katerega si klicala v bolniški sobi. Se pogovarjala z Njim v času, ko ti je bilo najtežje. Jaz sem Jezus; in ti si mi govorila o svoji bolečini v noči, ko so bili vsi drugi srečni zaradi mojega rojstva in prihoda na zemljo. Poklicala si me in me prosila za pomoč! In prišel sem. In ne, nisi umrla enako kakor se danes med ljudmi prikazuje smrt, temveč si umrla grehu, da bi živela slavo, kakor seme posejano na njivo. Da bi obrodila bogati plod, morajo semena posejana v zemljo umreti v tisti obliki v kateri so obstajala. Tako je tudi s tvojim življenjem. Tisto staro zemeljsko življenje polno telesnega in materialnega, zastrupljeno s sovraštvom, ponosom, oholostjo, ne-odpuščanjem, prevarami in lažnimi sanjami – mora umreti, da bi se rodilo pričevanje milosti, edinega pravega, nebeškega Očeta.«

»Zakaj jaz? S čim sem si to zaslužila?«

»Očetova milost se ne mora zaslužiti. Ni dela, katerega vrednost bi bila vsaj del tega kar je neprecenljivo. Njegova milost in usmiljenje sta dostopna vsem, samo obrniti se morajo okoli sebe, in sprejeti blagoslov. Vse življenje, medtem ko si prehajala skozi različne probleme in lepe trenutke, sem bil ob tebi, česar ti nisi opazila. In medtem ko si se igrala vsa srečna v gozdu, in ko si odšla v šolo ko si imela probleme v zakonu, bila zdrava ali bolna . . . On je bil neprestano ob tebi. V posebno težkih trenutkih ti je brisal solze in previjal rane srca. Na tvojo pot je postavljal ljudi, od katerih si se lahko učila in bila srečna z njimi. Človeško življenje in Božja prisotnost se lahko primerjata z dvema človekoma, ki gresta eden poleg drugega. Eden nosi zelo težko breme, toda nikoli ne zaprosi, ali iztegne roko v smeri tistega, ki je ob njem, da bi zaprosil za pomoč ali podporo.

Tisti, ki je vseprisoten v življenjih; On ni tujec, temveč Tisti, ki je ustvaril življenje. On želi poskrbeti za vse, želi te okrepiti, usmeriti, kot pravi Oče, toda ti zanikaš Njegovo obstajanje, ker tudi drugi ljudje to delajo. Odrekaš se zaščiti in vodstvu Vsemogočnega Očeta, samo da bi zadovoljila zahtevam in pravilom tega varljivega sveta, a vas svet je v lasti zlobnega; katerega obstajanje tudi je odvisno od napeljevanja v greh in preusmerjanja človeške pozornosti od vseprisotne milosti, milostnega Očeta.

In vse dokler je človeški um usmerjen v smeri svetnega in to-zemeljskega, njegov duh tava v iskanju po resnični vrednosti, toda kaj takšnega se v lažnem svetu ne more najti, temveč samo v nebeškemu Očetu. Vse kar se nudi na zemlji, vsa bogastva tega sveta – so nič v nasprotju s tisto resnično vrednostjo, ki jo daje Oče. Ljudje so začeli vse posedovati. Za njih to, kar ne morejo kupiti ne obstaja. Zato, ko se govori o Vsemogočnem, veliko število ljudi poskuša ali prisvojiti ga ali ga vreči v okvire njim razumljivega. Vedi, človeški um je premajhen, da bi dojel celoten obstanek in delovanje Nebeškega Očeta. Vsakemu človeku je dano toliko, kolikor lahko prenese in razume. In ko bi se na enem mestu zbralo vse človeško znanje, bi bilo to kot zrno peska v puščavi, proti temu, kar On je. Bistveno je, da veš, da je pravičen in da te ljubi, da bo poskrbel zate, in te ukoril, če bo potrebno. On je skrben Oče, od vedno in za vedno s teboj.

»Zakaj si se pojavil sedaj, ko moje življenje nima več smisla?«

»Kdo si ti, da bi odločala kdaj življenje ima in kdaj nima smisla; in kaj je po tvojem smisel življenja?! Ti, ki si spoznala vrednost tega istega življenja, ko si se odločila zaščititi tistega, ki ti je bil zaupan v skrb, moraš dojeti, da življenje ni v lasti človeka. Življenje in smrt sta v naših rokah – vam pa so dana samo ko pride čas za to, toda vi boste odgovarjali za to. Enkrat sem govoril o talentih, katere je dobri gospodar dal svojim slugam. Dva sta zaupan talent izkoristila, ter ga namnožila in vse jima je bilo darovano. Tretji pa je v strahu, talent, ki ga je dobil zakopal, in ko ga je gospodar vprašal zanj, je prinesel samo tisto, kar mu je bilo zaupano in to mu je bilo tudi odvzeto.

Tebi je nebeški Oče dal življenje – in delala si z njim kar si hotela; in v istem času si ga izkoristila in ga namnožila še v tri življenja. To je bil zaklad, ki ti je bil dan. – ti si ga uspela potrojiti. Dojela si, da življenja, ki so ti bila zaupana, da jih ščitiš nekaj časa v svojem telesu in jih prineseš na svet, ne pripadajo tebi ampak Tistemu, ki ti jih je zaupal. Zavrnila si umoriti življenje otroka, ga očuvala, ko so te napadali, da ga zakoplješ in prav zato boš dobila plačilo in ne bo ti vzeto življenje. Velika milost dobrega gospodarja je bila na služabnikih, ki so namnožili talente, zaupane njim. Tako je tudi nebeški Oče milostljiv proti tebi in tvojemu otroku, ki si ga izbrala namnožiti, ne pa zakopati življenja, ki so ti zaupana.

Ljudje vse pogosteje o življenju razmišljajo kot o lastništvu a niso niti stvaritelji niti lastniki življenja. Ženska je zelo blagoslovljena zaradi tega ker ji je zaupana naloga, da na začetku ščiti in neguje življenje svojih otrok. Nad seboj ima Božjo milost, da zaščiti in namnoži zaklad. To ji je zaupano v varovanje, ni njeno lastništvo, toda veliko je število tistih, ki se odločijo zakopati ta zaklad, ker v tistem trenutku, ko se odločijo umoriti nerojeno življenje, one ne morejo uničiti življenja nerojenega. Resnično je, otrok ne bo rojen, toda vrača se k svojemu Očetu, mati pa ima nad seboj veliko prekletstvo, ker je zakopala zaupan ji zaklad in ga ni namnožila. Seveda, vse to je po nagovarjanju zlega. On je pripravljen na vse – samo da pokaže blagoslovljeni materi da »mora« uničiti zaupan ji zaklad, ker takrat ona prihaja pod njegovo oblast. Naredila je greh po Zakonu »Ne ubij!«

Ti nisi vedela za ta Zakon, vendar si se pravilno odločila. Očuvala si zaupan ti zaklad in ga namnožila in zato ti daje nebeški Oče tudi tisti prvi zaklad, ki si ga imela in to, ki si ga namnožila. Ne boš umrla, ker še ni prišel tvoj čas, niti ti, niti tvoj otrok. Živela bosta in s svojim življenjem pričevala o Božji milosti ljudem, ki bodo razmišljali o uničenju življenja, ki jim je zaupan v skrb in v zaščito.

Bodi glas, ki govori, da se ne sme uničevati tistega, kar ni tvoje! Po vseh zemeljskih zakonih velja, da če uničiš tujo imovino, boš za to odgovarjal. In ljudje vedo za to, neprestano jih opozarjajo, zato ne uničujejo tujega premoženja in hiš. Toda pogosto o življenjih v materinih telesih razmišljajo kot o svoji lastnini, ter jo uničujejo, ne vedoč, da niso oni dali življenje temu nerojenemu otroku, ampak nebeški Oče – in da z uničevanjem tega življenja vstopajo v greh, prekletstvo in oblast zlega, ker je on prišel da ubija in krade blagoslov.

Čeprav se ta življenja zgodaj prekinjena v telesih njihovih mater, ne morejo braniti in iskati pravico za svoja življenja, se njihov krik sliši do nebeškega Prestola. Opozarjaj in govori, da je tvoje, in tudi življenje tvojega otroka, vse do stopnje zrelosti, samo talent, katerega ti je dal dobri Gospodar in da si odgovorna za to kaj delaš s tem življenjem. Ne zakoplji in ne uniči tega talenta, temveč ga izkoristi za blagoslov sebi in drugim, da se njegova vrednost poveča, ker ti bo nekega dne ta vrednost nagrada. . .«

 

21. V SLUŽBI NEROJENIH

Imela sem še vprašanj za mojega sogovornika. Na vsakega sem dobila odgovor. Sprehajala sem se poleg Njega in poslušala razlage in lekcije iz življenja. Dobri Učitelj je potrpežljivo odgovarjal, in mi obrazložil vsak moj dvom, kar pa je najbolj zanimivo – nič mi ni bilo potrebno reči. Ves čas sem se pogovarjala s svojim Kristusom, ne da bi rekla katerokoli besedo; On je poslušal moje srce. To je bila prva lekcija katere sem se naučila, ko je pod vprašanjem resnična vera – On posluša naše srce. Čudovito je, ko najdete nekoga, ki bo poslušal vaše besede, toda še bolje je, če imate poleg sebe nekoga, ki bo občutil in prebral vaše občutke in želje vašega srca. Takšen je On. Jezus je tisti, ki prisluhne našim srcem. Nebo se raduje, ko sliši naše molitve, toda moramo vedeti, da prihaja gor samo to, kar je na našem srcu. Če ste to izgovorili – potem bodite pripravljeni prejeti blagoslov, toda če usta govorijo eno, srce pa drugo, se takšna molitev izgubi v medprostoru. Kar se tiče mojih občutkov, tista zmeda, ki sem jo imela na začetku, je popolnoma izginila. Občutila sem, da sem popolnoma sigurna in sem s popolnim zaupanjem poslušala Učitelja, ki je na zelo enostaven in meni razumljiv način odgovarjal na moja vprašanja. Njegova umirjenost, ljubezen in avtoriteta v glasu, so bili zdravilo za vse rane moje duše. Vsaka beseda je kot sukanec zavezovala vse rane na mojem srcu in vedela sem eno: za vedno bom ljubila Njega, poslušala Njega in verovala Njemu.

Mogoče bo nekdo rekel, da sem nora, začarana, zapeljana, toda ta čas preživet z Njim je popolnoma spremenil moj pogled na vse tisto, kar se je v mojem življenju dogajalo do takrat, in tudi na vse, kar se je dogajalo po tem in vse, kar se bo dogajalo v bodočnosti. Vem, da me moj nebeški Oče ljubi brezpogojno – in da ima samo najboljše zame. Vem, da je On, Jezus, umrl za mene, in za vse ljudi na svetu. On ima ljubezen za vse. On ne izbira barve niti nacionalnost, niti fizični izgled. Njemu je pomembno, da ga posameznik pokliče iz globine srca in da je ta odnos dvosmeren. Prav tako sem dojela, da tisti jezni Bog, ki samo čaka da pogrešim, da me kaznuje, obstaja samo v človeških glavah.

Po tem srečanju do Boga nisem več občutila spoštovanja zaradi strahu, ker me bo kaznoval. Sedaj živim drugače in se trudim ne grešiti iz ljubezni in ne iz strahu in se takoj pokesam zaradi greha, ker vem, da moje grešne besede in dela ranijo Njega, ki me brezpogojno ljubi. In če veš, da te nekdo ljubi, takrat ne boš grešil, iz ljubezni in ne iz strahu. Ljubiš ga in paziš na vsak korak ker ne želiš da ljubljena oseba trpi. Da, prav to je najboljša definicija pravega odnosa z Bogom. Pogovarjati se z Njim, poslušati ga, zavedati se, da te ljubi in da ga tvoji grehi prizadenejo, žalostijo Njega, ki je dal življenje zate.

In vem še nekaj – Jezus je tako enostaven. To sem videla v pogovoru z Njim in kasneje, ko sem brana Novo zavezo, to sem zares potrdila – On govori jasno in razumljivo in vse je enostavno. Gospodu ni potrebna tradicija, običaji in rituali.  Bogu je potrebno tvoje srce. Pridi, pokloni se mu in se pogovarjaj z Njim kakor s svojim Očetom in razumel te bo.

Nisem opazila kdaj sva začela hoditi. V nekem trenutku sem se začela zavedati, da hodim in da On koraka poleg mene.

»To-zemeljsko življenje ni nič drugega kakor hoja po stezi skozi materialno. Mi smo neprestano s teboj, tukaj, na dosegu roke. Moraš vedeti, da je na tebi, da hodiš, ker se vse premika in ti moraš iti naprej. Ne boj se. Včasih boš naletela na zapreke, gore in zidove, toda veruj in vedi, kako se dvigniti iznad tega. Dvignil te bom na Svojih rokah, da boš videla, kako majhni problemi so to in prepreke, glede na celotno pot. Ko ti bo težko, vedi, da se skozi preizkušnje krepi vera. Zahvaljuj se tako za blagoslove kakor za preizkušnje. Ker vse to krepi povezanost s Stvarnikom in vero. Odpuščaj in prosi za odpuščanje. Zelo pomembno je, da si pripravljena odpustiti, kadar nekdo pogreši proti tebi, ker Mi odpuščamo. Ne nosi v svojem srcu jeze, sovraštva ali prezir. Tvoje srce naj bo polno milosti in odpuščanja in ko drugi ljudje zgrešijo proti tebi, vedi, da imate istega Očeta. Tudi oni so ustvarjeni po Božji podobnosti, toda nad njihovim življenjem vlada zli. Tvoja dolžnost je, da takšne ljubiš in da moliš zanje. V tvojem srcu naj obstaja želja, da svoje blagoslove, ki si jih prejela: ljubezen in resnico, podeliš z njimi in to boš pričevala s svojim življenjem. Ne govori drugim o ljubezni, če imaš v srcu sovraštvo, niti ne govori o pokornosti in ponižnosti, če imaš v srcu oholost. Veliki sovražnik je samo-pravičnost. Ne presojaj niti ne sodi. Opominjaj v ljubezni, toda ne precenjuj niti ne sodi. Ni tvoje, da ocenjuješ kdo je slab ali dober. Bodi čvrsto v meni in preuči, če lahko, toda nikoli ne ocenjuj drugih niti se ne povzdiguj nad njih. Vse kar delaš naj bo na slavo Gospodu, ne pa na tvojo. Ne veži se na ljudi, niti ne dopusti, da bi ti bila človeška merila okvir za življenje.«

Izgubila sem pojem o času, zato ne vem koliko časa je trajalo naše sprehajanje in pogovor, vem pa, da sem bila presenečena, ko se je On zaustavil in se obrnil proti meni. Naredila sem isto, ter blago povzdignila glavo: Njegova svetloba mi ni bila več tako boleča, toda moje srce, katerega je Kristus malo prej sestavljal iz malih delčkov, mi ni dopustilo, da bi jo v ponosu dvignila. Vedela sem, da stojim pred svojim Gospodom, Odrešenikom, in v meni se je pojavila želja, da padem pred Njegove noge, da ga prosim, da me ne zapusti. Želela bi biti neprestano poleg Njega.

»Sedaj, ko so ti predani tvoji talenti, je čas, da greš in jih pomnožiš. Čas je, da se vrneš in da govoriš ljudem o vsem. Pričuj o Božji ljubezni in milosti, o vrednosti življenja. Nebeški Oče odpušča in ljudje morajo to slišati, morajo odpuščati in moliti za odpuščanje. Naj bo tvoje življenje in življenje tvojega otroka pričevanje za druge ljudi. Pričuj z besedami in deli, veruj, moli in ljubi. Nisi sama, s teboj smo. Vse kar ti bodo ljudje vzeli zaradi mojega imena, boš dobila pomnoženo. Dobila boš tudi novo družino, mnogo sester in bratov. Ne trudi se delati karkoli v človeški moči. Blagoslov, ki ga daje nebeški Oče, se ne bo izgubil, temveč bo ta blagoslov v Božjem času našel tebe. Bodi potrpežljiva in veruj. S teboj smo. Bodi blagoslovljena!«

Občutila sem dotik Njegovih prstov na mojem čelu in nenadoma, kakor da so se tla odmaknila izpod mojih nog. Padala sem. Mrak. Nato pa spet svetloba.

Počasi sem odprla oči in videla polmrak, tišino in bolniško sobo. Da, ponovno sem se znašla v tisti isti bolniški sobi; v tisti bolnici v kateri sem se prebudila prvič. Poskušala sem vstati, a sem bila previdna, ker sem imela prvič vrtoglavico. Toda sedaj je ni bilo. Vstala sem iz postelje brez kakršnihkoli problemov. Usedla sem se na posteljo, se obrnila okoli sebe in enostavno rekla: »Hvala ti, Jezus!« Po tem sem se dvignila in odkorakala do vrat.

Vse medicinsko osebje je bilo presenečeno, ko me je videlo hoditi po hodniku bolnice. Poklicali so zdravnika; sestre so insistirale, da se vrnem v posteljo, jaz pa sem jih zaprosila, da mi prinesejo nekaj za jesti.

Kmalu je prišel ne eden, ampak več zdravnikov. Naredili so niz pregledov. V glavnem, morala sem preštevati prste na rokah; premikati noge, roke, in seveda, oči. Vključili so tudi CT aparat, da bi posneli delo srca, mojega in otrokovega. Vse je bilo brez problema – popolno. Jasno in glasno sem odgovarjala na njihova vprašanja, kako se imenujem in koliko let imam. (v nezavesti je bila 72 ur).

Derek Prince - IZGANJALI BODO DEMONE - SAMOOSVOBAJANJE

 

Derek Prince

 

IZGANJALI BODO DEMONE

 

 

21. Priprava na osvobajanje

 

 

Medtem ko ste brali predhodna poglavja ste mogoče uvideli, da demoni delujejo tudi v vas. Pred tem niste razumeli pritiskov skozi katere ste prešli, sedaj pa ste jih uspeli prepoznati. Hvala Bogu! Ni vam potrebno več pasivno prenašati teh pritiskov.

 

V tem poglavju vam bom pokazal pot, ki vodi v svobodo in zmago. Čudovita skrivnost je v tem: Ni vam potrebno, vam samim izboriti se za zmago. Lahko vstopite v zmago, ki jo je Jezus s svojo smrtjo in vstajenjem že izbojeval za vas.

 

Jezus je na križu plačal polno in dokončno kazen za vse grehe, vseh ljudi, vseh starosti, narodnosti in vseh ras. On je bil Božje Jagnje, ki je na svojem telesu poneslo vse grehe sveta.

 

Janez 1:29

Naslednji dan je zagledal Jezusa, da prihaja k njemu, in je rekel: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta.«

 

Ko ga je Bog dvignil iz mrtvih, je pokazal vsemu vesolju, da je bila Njegova pravičnost v popolnosti zadovoljena z žrtvijo, ki jo je Jezus ponesel za naše grehe.

 

Jezusova žrtev, namesto tebe, je edini in zadosten temelj na osnovi katerega lahko zahtevaš popolno osvobojenje od vsake demonske sile, ki jo je satan usmeril proti tebi. Ko to dojameš in prevzameš določene korake v veri, boš lahko rekel skupaj s Pavlom: »Hvala torej Bogu, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu.«

1 Korinčanom 15:57.

 

Če se odločiš sklicevati se na osvobojenje, ki ti ga je priskrbel Bog, potem imaš dve izbiri: Da poiščeš pomoč od svojega pastorja ali drugih kristjanov, ali da se direktno obrneš h Gospodu za pomoč, ki ti je potrebna.

 

Če imaš pristop do cerkve ali h kateri drugi misiji, ki ti bo rada pomagala, potem vsekakor poišči njihovo pomoč. Pomembno je torej, da so iskreni, svetopisemski kristjani in da razumejo kaj se razume pod soočanje z demoni. Če se ti, kot kristjan obrneš k njim in ugotoviš, da ne verujejo da kristjani lahko imajo demone, potem je očitno, da ti ne bodo mogli pomagati.

 

Na naslov naše pisarne v Ameriki, redno prihajajo pisma od ljudi, ki so uvideli, da potrebujejo osvobojenje od demonov in prosijo, da jim priporočim neko cerkev, ali misijo v njihovem kraju, ki bi jim lahko pomagala. Na žalost je pogost primer ta, da ne poznam nikogar, na kogar bi se lahko mirne vesti zanesli. To me spominja na dogodek iz Jezusove službe:

»Ko je zagledal množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja. Tedaj je rekel svojim učencem: »Žetev je obilna, delavcev pa malo.«

Služba osvobajanja je žetveno polje, kateremu so potrebni mnogi pravilno opremljeni delavci. Zaradi tega vidim, da mnogi, ki berejo to knjigo, ne bodo imeli na razpolago pomoči ljudi, h katerim bi se lahko obrnili. Toda hvala Bogu, pot k Tistemu, ki je Osvoboditelj – Jezus – je vedno odprta! Če se odločiš, da greš po tej poti, sem izdvojil zate devet korakov, ki te lahko popeljejo do potrebnega osvobojenja in zmage:

 

1.      Korak: Osebno potrdi svojo vero v Kristusa.

2.      Korak: Ponižaj se.

3.      Korak: Priznaj vsak tebi poznan greh.

4.      Korak: Pokesaj se za vsak greh.

5.      Korak: Odpusti vsem ljudem.

6.      Korak: Prekini vse povezave z okultizmom in lažno religijo.

7.   Korak: Pripravi se za osvobajanje od vsakega prekletstva nad tvojim življenjem.

8.     Korak: Zoperstavi se, zavedajoč se, da je Bog na tvoji strani.

9.     Korak: Izženi!

 

Pred vsem tem je pomembno, da si prepričan v svoj osebni odnos z Bogom. Če v to še nisi prepričan, če ne veš ali si nanovo rojen Božji otrok in da so ti grehi odpuščeni skozi Jezusovo žrtev zate, lahko sledeč te korake vstopiš v neposreden, osebni odnos z Bogom, kot s svojim Očetom. Če pa že imaš osebni odnos z Bogom, bodo ti koraki okrepili tvojo vero in ti priskrbeli trden Svetopisemski temelj, na osnovi katerega boš lahko iskal pomoč.

 

Pazljivo preberi vseh devet korakov v tem poglavju, korak po korak, dokler ne boš prepričan, da si vsakega od njih popolnoma razumel. Zatem ti v 22. poglavju ponujam primer molitve, s pomočjo katere si boš lahko pomagal iskati osvobajanje od vsakega demonskega pritiska. Zaščiten si z Jagnjetovo krvjo, kakor sem rekel v 16. poglavju, samo kadar si povezan z Njim in hodiš v poslušnosti. Glede na to bodi prepričan, da si molitev izgovoril v veri, preden se zoperstaviš demonom.

 

1.      Korak – Osebno potrdi svojo vero v Kristusa

 

Jezus je Veliki duhovnik vere, ki jo izpovedujemo (Hebrejcem 3:1).

 

Grška beseda »izpovedujemo« pomeni, »govoriti isto kot . . .«

 

Glede na to mi govorimo resnico o tem, kar je Jezus naredil za nas, kakor je to pred tem že omenjeno v Svetem pismu. Besede naših ust se strinjajo z Božjo Besedo. Mi pogumno in osebno razglašamo Jezusovo zmago za nas. Ko delamo tako, se sklicujemo na njegovo službo Velikega duhovnika, da prinese naše potrebe pred Boga Očeta in s tem udejanji svojo oblast neba za nas.

 

Če ne priznamo svoje vere na ta način, ne dajemo Jezusu nikakršne osnove, da se bori za nas.

 

2.     Korak: Ponižaj se

 

1 Petrova 5:5-6

Prav tako mlajši, podredite se starejšim.

V medsebojnih odnosih se vsi oblecite v ponižnost,

ker Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.

Ponižajte se pod močno Božjo roko, da vas ob svojem času poviša.

 

Ko prihajamo k Bogu s ponosom, se nam On zoperstavlja in nimamo pristopa k Njemu. Zato naj bo naš korak k Bogu, da se ponižamo, da rečemo Bogu; »Potrebujem Te!«

 

Bog nas ne bo naredil ponižne. Skozi celo Sveto pismo On to odgovornost postavlja na nas. Bog nas lahko poniža in včasih mogoče to tudi naredi; toda samo mi sami lahko sebe naredimo ponižne. Če smo voljni, nam bo Bog dal vso milost, ki nam je potrebna.

 

Ko iščemo osvobojenje od demonov, bo mogoče prišel trenutek, ko bomo morali izbrati med dostojanstvom in osvobojenjem. Če bo dostojnost pomembnejša od osvobojenja, potem se nismo resnično spokorili zaradi našega ponosa.

 

Ob neki priložnosti je k meni stopila ženska, žena zdravnika iz ZDA – lepo urejena starejša gospa, ki je rekla: »Gospod Prince, ali sem vas dobro razumela, da če bom prosila za osvobojenje, na način kot ste opisali, lahko začnem vpiti.«

»Lahko se zgodi,« sem ji odgovoril.

»Toda mene so vzgajali, da ženska ne sme vpiti v javnosti.«

»No«, sem rekel, »predstavljajte si, da se utapljate v reki, in se že tretjič potapljate, veste pa, da imate na plaži nekoga, ki vas lahko reši. Ali bi bilo preveč nevzgojno, da vpijete?«

Nič več mi ni bilo potrebno reči.

Če nisi pripravljen ponižati se, ne boš pripravljen sprejeti niti sledečih korakov.

 

3.     Korak: Priznaj vsak tebi poznan greh

 

Nikjer v Svetem pismu ni omenjeno, da bi moral Bog odpustiti grehe, ki niso priznani. Toda za tiste, ki priznajo grehe, je Njegova obljuba zanje jasna: »Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.« 1 Janez 1:9.

 

Bog je zvest svojim obljubam. On je pravičen zato, ker je Jezus že plačal kazen za naše grehe. Če te muči nek določen greh, bodi glede njega iskren z Njim. Ne imenuj ga z nekim modernim psihiatričnim nazivom. Večina imen naših glavnih grehov niso lepa. Bog jih odpušča samo če jih priznamo kot grehe. On ni nikoli obljubil, da bo odpuščal naše »probleme«. Če imate »problem« s prenajedanjem, ga imenujte z njegovim imenom: GREH POŽREŠNOSTI. Če je vprašanje poželenje, ga imenujte GREH POŽELENJA. Če gre za sovraštvo, ga imenujte GREH SOVRAŠTVA. Če je ogovarjanje, ga imenuj GREH OGOVARJANJA.

 

Vedno imej na umu, da Boga ne boš šokiral, če mu boš povedal vse slabo o sebi. On to ve še preden mu to priznaš. Še več, navkljub temu te še vedno ljubi!

 

V trinajstem poglavju sem omenil Božje opozorilo, da kaznuje grehe očetov na sinovih do tretjega in četrtega rodu (2 Mojzesova knjiga 20:2-5). Mogoče se to nanaša na tvoj primer. Grehi tvojih prednikov ti ne prinašajo krivdo, vendar je mogoče, da trpiš zaradi njihovih posledic.

 

Priporočljivo je, da to priznaš in da prekineš vse vezi s katerimkoli grehom ki so ga tvoji predniki storili. To se še posebej nanaša na okultizem in lažne religije.

 

Ni modro preveč se poglabljati v samoizpraševanje. Sprosti se in dovoli Svetemu Duhu, da ti položi na um določeni greh, ki ga moraš priznati. Zapomni si, da je On tvoj pomočnik.

 

4.     Korak: Pokesaj se za vse grehe

 

Neobhodno je, da priznaš svoje grehe, toda to samo po sebi ni dovolj. Za svoje grehe se moraš tudi spokoriti (pokesati).

 

Pregovori 28:13

Kdor prikriva svoje pregrehe, nima sreče, kdor pa jih prizna in jih opusti, doseže usmiljenje.

 

Potrebno je da jih najprej priznaš, nato pa, da se jih odrečeš. Odreči se svojim grehom pomeni, da jim popolnoma obrneš hrbet.

 

Neki mladenič mi je rekel: »Mislim, da imam duha nečistosti, ampak precej mi prija. Ali mislite, da me bo Bog osvobodil?«

 

»Definitivno ne!« sem odgovoril. »Bog nas osvobaja od naših sovražnikov, in ne od prijateljev. Če pa si pripravljen, da svoje prijatelje pretvoriš v sovražnike, potem lahko prosiš Boga, da te osvobodi. Moraš ga prositi, da te osvobodi. Moraš ga prositi, da ti pomaga, da zasovražiš ta greh, kakor ga sovraži On sam.«

 

Spokorjenje zajema dve stvari.

a)     Sprejeti moraš osebno odgovornost za to, kar si naredil. Ne moreš se skrivati izza neke druge osebe  - starša, soproga ali pridigarja – in njega ali njo obsoditi za grehe, ki si jih storil sam. Niti ne moreš kriviti demonov za svoj greh. Tvoje stališče mora biti: »Kriv sem in to priznavam!«

b)     Drugo, za svoj greh moraš zavzeti isto stališče do greha, kakor ga zavzema Bog. Na noben način ga ne zmanjšuj, ali opravičuj. Sovraži ga, kakor ga Bog sovraži. Tako greh ne bo imel več oblasti nad teboj.

 

5.     Korak: Odpusti vsem ljudem

 

V Marku 11:25-26 postavlja Jezus nespremenljivi duhovni zakon:

»In kadar vstanete k molitvi, odpustite, če imate kaj proti komu, da vam tudi vaš Oče, ki je v nebesih, odpusti vaše prestopke.«

 

Če hočemo prejeti odpuščanje za naše grehe, od Boga, moramo tudi mi brezpogojno odpustiti vsem tistim, ki so zgrešili proti nam.

 

V 18. poglavju sem omenil primerjavo, ki jo je Jezus izpovedal o služabniku, kateremu je gospodar odpustil dolg vreden nekaj milijonov dolarjev, on sam pa je zavrnil odpustiti drugemu služabniku dolg vreden nekaj dolarjev (Matej 18:23-35). Če vzamemo v obzir ogromen dolg, ki ga vsak od nas dolguje Bogu za grehe, ki smo jih naredili proti Njemu, je v primerjavi s tem, kar nam dolguje človek le nekaj dolarjev.

 

Sodba služabniku, ki ni mogel odpustiti, se je glasila, da ga predajo »mučiteljem« (34. stih). V 18. poglavju sem primerjal delovanje demonov z mučitelji. Če želite biti svobodni od mučiteljev, morate prostovoljno oprostiti vsem, ki so vas prizadeli ali vam naredili kakršno koli zlo.

 

Zapomnite si, da odpuščanje drugi osebi ni prvenstveno občutek. To je odločitev volje. Najprej moraš prinesti trdno odločitev. Za tem pa jo moraš izgovoriti: »Odpuščam tej in tej osebi za vse slabo, kar mi je naredila. Odstopam od vsake grenkobe, jeze in sovraštva.«

 

Odločitev srca izgovorjena naglas skozi naša usta, je to, kar tvoje odpuščanje naredi učinkovito.

 

6.     Korak: Prekini vse vezi z okultizmom in lažno religijo

 

V 14. poglavju sem obrazložil s kakšno intenziteto Bog sovraži vse doktrine in prakse, ki od osebe zahtevajo popolno predanost in iskreno oboževanje, ki pripada samo Bogu. Nekje v ozadju vseh teh sistemov se skriva pradavni sovražnik Boga in človeka. Če se želite približati Bogu, morate prekiniti vse veze s satanom.

 

To pomeni, da morate iz vsega kar posedujete in iz mesta na katerem živite, odstraniti vse, kar bi vas na kakršenkoli način povezovalo z okultizmom ali z vsem kar je satansko. V to so vključene knjige, spominki, amuleti, in umetniški predmeti. Spomnite se Mojzesovega opozorila Izraelu: »In ne nôsi gnusobe v svojo hišo, da te ne zadene zakletev kakor njo! Na vso moč jo sovraži in strašno naj se ti gnusi, kajti zakleta je!«

5 Mojzesova 7:26

 

Najboljši način, da se rešite teh stvari je, če je le mogoče, da jih zažgete. Spomnite se, da so kristjani v Efezu tako postopali, ko so sprevideli, da jih njihove okultne knjige vežejo za demonsko silo. Sledite njihov primer!

 

Če vam okoliščine ne omogočajo, da to takoj naredite, se zavežite pred Bogom, da boste to naredili takoj, ko se vam pokaže priložnost.

 

7.     Korak Pripravi se na osvobojenje od vsakega prekletstva nad tvojim življenjem.

 

Sveto pismo veliko govori o moči blagoslova in prekletstva. Vse skupaj omenja to šeststokrat. Novodobno zahodnjaško krščanstvo je naklonjeno temu, da se osredotoča samo na blagoslove, na prekletstva pa kakor na praznoverje iz Srednjega veka. Toda to dojemanje je ne-svetopisemsko in nerealno.

 

Prekletstvo sem primerjal s temno senco, ki se je dvignila nad naša življenja in nam preprečuje (vsaj) del Božjih blagoslovov. Dva blagoslova, ki lahko izostaneta  zaradi prekletstva sta fizično ozdravljenje in osvobojenje od zlih duhov.

 

Tekom niza let sem sestavil spisek problemov, ki običajno nakazujejo na delovanje prekletstva:

1. Mentalni ali emotivni zlom

2. Ponavljajoče se ali kronične bolezni (posebno tiste, ki smo jih nasledili)

3. Neplodnost, nagnjenost k spontani splavitvi ali podobnim ženskim problemom

4. Razpad zakona in odrezanost od družine

5. neprestano pomanjkanje financ

6. Nagnjenost k nesrečam

7. Samomori, nenaravne ali predčasne smrti v družini.

 

Obstaja, kakor sem rekel ena in edina zadovoljujoča Svetopisemska osnova za osvobojenje od prekletstva: Jezusova žrtev na križu, s katero je nase vzel vsako naše prekletstvo, da bi mi v zameno lahko nasledili Abrahamove blagoslove, ki ga je Bog blagoslovil v vsem (1 Mz 24:1; Gal 3:13-14).

 

Če občutiš, da obstaja prekletstvo nad tvojim življenjem, prosi za osvobojenje na osnovi tega, kar je Jezus naredil namesto tebe na križu, kjer je postal prekletstvo namesto nas.

 

8.    Korak: Zoperstavi se, zavedajoč se, da je Bog na tvoji strani

 

Prinesi čvrsto odločitev in jo izgovori: »V svoji svobodni odločitvi podrejam svojo voljo, svoj namen, svojo bodočnost, celotno svoje življenje Bogu. Zoperstavljam se vsakemu grehu, vsakemu zlu in vsaki vrsti demonov.«

 

Takoj ko stopiš na Božjo stran, bo tudi On stopil na tvojo. Po tem se nanaša na tebe zaupanje izraženo v Rimljanom 8:31: »Kaj bomo torej rekli k vsemu temu? Če je Bog za nas, kdo je zoper nas?«

 

Bog ti lahko prihiti v pomoč s tem, ko ti odkrije vrsto demona, katerega moraš izgnati.

 

V 8. poglavju sem omenil, da soočanje z demoni lahko postane kot srečanje s pobesnelim psom. Če psa pokličeš po imenu imaš večjo avtoriteto nad njim. Mogoče se že zavedaš, kako se imenuje določeni demon ali demoni od katerih ti je potrebno osvobojenje. Lahko se zgodi, da ti ime demona pride v misli v teku procesa osvobajanja. To sta dva načina kako ti Sveti Duh lahko priskoči na pomoč.

 

Na koncu bogoslužja, posvečenega molitvi za osvobojenje, me je en mladenič vprašal: »Ali obstaja duh pokvarljivih zob?«

»Nikoli nisem slišal za takšnega duha,« sem mu odgovoril. »toda če Sveti Duh pravi, da obstaja, potem obstaja.«

»Jaz sem od tega pravkar osvobojen,« je rekel mladenič.

 

Mnogo let kasneje mi je isti človek, ki ni bil več mlad povedal zgodbo, kakšne so bile posledice njegovega osvobojenja.

 

»Odšel sem k zobozdravniku, da mi da plombo«, je rekel, toda po enem do dveh letih se mi je zob pod plombo pokvaril in moral sem oditi ponovno k zobozdravniku, da mi da novo. Toda odkar sem doživel osvobojenje od duha pokvarljivosti zob, nikoli več nisem imel teh problemov.«

 

Če ti Sveti Duh odkrije ime določenega demona, je sledeči korak, da se odločno postaviš na Božjo stran proti demonu in da izgovoriš: »Duh poželenja (zavrženosti, zmede, ali česarkoli), zoperstavljam se ti v Jezusovem imenu. Ne bom se ti več pokoraval. Za tebe ni več prostora v meni. Zapovedujem ti, da odideš!«

 

Ne moreš si privoščiti, da bi bil pasiven. Spomni se Jakoba 4:7: »Podvrzite se torej Bogu, hudiču pa se uprite in bo od vas pobegnil.

9.     Korak: Izženi!

 

To je tako enostavno in praktično, da se ne zdi dovolj duhovno. Toda deluje! Toda ne poskušaj tega, dokler ne izmoliš molitve v naslednjem poglavju.

 

V 11. poglavju sem razložil da je beseda duh tudi v hebrejskem in v grškem jeziku beseda za VETER – prav tako tudi reč za dih. Kako se osvobajamo diha? Tako da ga izdihnemo, običajno skozi usta.

 

Obstaja torej še osem odprtin na človeškem telesu. Demoni lahko izidejo na katerokoli od njih, ali na kakšen drugi način. V 19. poglavju sem iznesel zgodbo o študentu Kristoferju, in kako je demon sumnjičavosti izšel iz njegovega levega ušesa.

 

Prav tako sem omenil, da demon masturbacije pogosto izide skozi prste. Duh invalidnosti pogosto izide skozi krčevite premike telesa.

 

Če se zgodi, da demon ne izide skozi usta, temveč skozi katero drugo odprtino, ali del tvojega telesa, se boš tega zavedal. Sodeluj s Svetim Duhom in On ti bo pokazal kaj ti je potrebno storiti. Najpogostejši primer je, da demon izide skozi usta.

 

Enkrat je k meni prišla mati s svojim sinom starim štiri leta in me prosila, da molim za njega.

 

»V čem je problem?« sem jo vprašal.

»Alergije.«

»Kakšne alergije?«

»Alergije na hrano.«

»Na katero vrsto hrane je alergičen?«

»Raje me vprašajte na katero ni alergičen!«

Potem sem rekel materi: »Jaz se bom postavil proti temu kakor da je zli duh. Je to v redu?«

Dala je svoj pristanek.

Zatem sem se obrnil k dečku in mu razložil: »V tebi je slab duh, in on ti ne dovoli, da bi jedel to kar imaš rad. Jaz mu bom ukazal, da odide od tebe in ko rečem, V JEZUSOVEM IMENU, hočem, da ga izdahneš. V redu?«

 

Deček je pokimal z glavo in zavzel stališče, kot dobro poučen mali vojak. Zlemu duhu sem zapovedal, da ga zapusti in ko sem rekel »V Jezusovem imenu«, je deček izdahnil štirikrat. Nič  več se ni zgodilo. Brez občutkov, brez vznemirjenja. Spraševal sem se, ali je deček zares doživel osvobojenje, toda to sem moral prepustiti Gospodu.

 

Tri dni kasneje, se je mama vrnila in prosila molitev zase.

»Kateri je vaš problem?«

»Alergije«, je odgovorila.

»Povejte mi najprej kaj se je zgodilo z vašim sinom?«

»Vrnila sva se domov,« je rekla, »odšel je naravnost k hladilniku in poskusil v njemu vse – toda nič mu ni škodovalo!«

 

Spomnil sem se Jezusovih besed, da moramo biti kot otroci.

 

Ko dokončaš molitev za osvobojenje in zaključiš z »Amen!«, začni izganjati.

Pod vprašajem je odločitev volje, ki jo spremlja delo tvojih mišic.

 

Istočasno, naredi pot za demona, ali demone, da izidejo. Osvobodi izhod! Ne nadaljuj z molitvijo, ali da začneš govoriti v jezikih. Odkril sem, da premikanje ustnic in jezika v govoru, ustvarja zapreko, ki demona zadržuje znotraj.

 

Zamisli si rešilno vozilo, ki drvi po cesti, z rotirajočo svetlobno lučko in zavijajočo sireno. Vsa ostala vozila se morajo odmakniti na stran.  Prav tako naredi s svojim grlom. Počisti pot, da demoni lahko odidejo. (Spomnim se brata Ediya, ki je rekel, naj med izganjanjem nič ne govorim).

 

Ko začenjaš izganjati demone, je lahko tisto, kar najprej izide naraven človeški izdih. Toda v kratkem času bo lahko začelo izhajati nekaj drugega razen človeškega izdiha. To je tvoj sovražnik! Ne popuščaj!

 

Ko se demon pojavi lahko nastopijo različne manifestacije. Lahko bodo komaj zaznavne, komaj neki izdih, ali zehanje. Lahko pa se pojavi kot jecljanje, ječanje, kašljanje, vpitje, ali kričanje. Spomni se, da so v času Filipovega služenja demoni odhajali ob glasnem vpitju.

 

Neka ženska. Ki je bila osvobojena demona nikotina, je zazehala tako močno, da je mislila, da si bo izpahnila čeljustno kost! Ko pa je usta zaprla, je bila osvobojena od nikotina.

 

Ne omejuj vnaprej koliko časa bo izganjanje trajati. Nadaljuj dokler obstajajo demoni, ki morajo biti izgnani.

 

Ko demon izhaja, nekateri ljudje – posebno ženske – vreščijo, toda osvobojenja ne prejmejo. To kaže, da se je demon ustavil v ozkem predelu grla in se tu zadržal, da bi zaustavil svoj izhod. V tem primeru lahko, nameren, močan kašelj premakne demona in ga izvrže.

 

Tekom službe za osvobojenje, bo včasih vpitje demona motilo pozornost drugih, ki prosijo za osvobojenje, jih motilo, ali jih celo preplašilo. V tem primeru mora molivec hitro delovati in pomagati osebi, da se čimprej osvobodi.

 

Razne stvari se lahko zgodijo medtem, ko demon izhaja. Toda zapomni si, ko zapoveduješ v Jezusovem imenu, imaš oblast nad demoni. Ne podlegaj duhu strahu. Spomni se prav tako, da je tukaj Sveti Duh in da ti pomaga. Popolnoma se podredi Njemu in dovoli, da te vodi do popolne svobode!

 

Sedaj prehajamo na molitev.

 

 

22. Molitev za osvobojenje

 

Prišel si do trenutka, da zahtevaš svoje osvobojenje v molitvi.

Ljudje mi včasih rečejo: »«Želim moliti, toda ne vem kaj naj rečem.« Zaradi tega sem pripravil primer molitve, ki ji lahko slediš.

 

Pred molitvijo torej, pazljivo preberi devet korakov navedenih v predhodnem poglavju. Pomembno je, da jih razumeš in da si pripravljen, da izpolniš vse pogoje.

 

Lahko pričujem za stotine, celo tisoče ljudi, ki so osvobojenje prejeli po primeru te molitve. Mogoče boš želel pomoč drugega kristjana, toda bodi siguren, da je oseba, ki jo boš izbral soglasna s tvojo odločitvijo in da bo molila z vero, ne pa z nevero. Če sta dva se prav tako lahko sklicujeta na obljubo iz Matej 18:19: »Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih.«

 

Na koncu ti pravim, ne imej za obvezno, da se strogo držiš te molitve. Če te Sveti Duh vzpodbudi, da dodaš neke besede iz srca, ne oklevaj in stori tako. In ne hiti. Skozi celotno molitev pojdi počasi in premišljeno.

 

1.      Osebno potrdi svojo vero v Kristusa:

»Gospod Jezus Kristus, verujem, da si Božji Sin in edina pot k Bogu – da si umrl na križu zaradi mojih grehov in bil obujen, da bi jaz prejel odpuščanje in večno življenje.«

 

2.     Ponižaj se:

»Odrekam se vsakega ponosa in religiozne samopravičnosti in vsakega dostojanstva, ki ne prihaja od Tebe. Nimam druge pravice na Tvojo milost, razen da si umrl za moje grehe.«

 

3.     Priznaj vsak tebi znan greh:

»Priznavam vse svoje grehe pred Teboj in ne prikrivam ničesar. Posebno pa priznam . . . . . . . . . . »

 

4.     Pokesaj (spokori) se:

»Kesam se za vse svoje grehe, odrekam se jih in prihajam k Tebi, Gospod, za milost in odpuščanje.«

 

5.     Odpusti vsem ljudem:

» Z odločitvijo svoje volje odpuščam vsem, ki so me kdaj koli prizadeli ali mi povzročili zlo. Odrekam se vsake grenkobe, jeze in vsakega sovraštva. Posebej odpuščam . . . . . . . . . . »

 

6.     Prekini vse povezave z okultizmom in lažno religijo:

»Prekinjam vse povezave, ki sem jih kdaj koli imel z okultizmom ali lažno religijo – posebej pa . . . . . . . . . . . .«

 

7.     Pripravi se za osvobojenje od vsakega prekletstva nad tvojim življenjem:

»Gospod Jezus, hvala Ti, ker si na križu Ti postal prekletstvo, da bi jaz lahko bil odkupljen od vsakega prekletstva in postal naslednik (dedič) Božjih blagoslovov.

Na osnovi tega Te prosim, da razrešiš vsako prekletstvo nad menoj, da bi lahko prejel osvobojenje, ki mi je potrebno.«

 

8.    Zoperstavi se, zavedajoč se, da je Bog na tvoji strani:

»Gospod, stopam na Tvojo stran proti satanovim demonom. Podrejam se tebi, Gospod, in se upiram hudiču. Amen!«

 

9.     I z ž e n i !

»Sedaj govorim vsem demonom, ki me držijo pod svojo oblastjo. (Obrni se direktno k njim). Zapovedujem ti (vam), da odideš (odidete) od mene. Izganjam te (vas) v Jezusovem imenu!«

 

Vsakič, ko občutiš osvobojenje, slavi Boga in se mu zahvaljuj za svobodo. Zahvaljevanje in slavljenje je najenostavnejši in najčistejši izraz vere. Prav tako ustvarja atmosfero neznosno za demone.

 

Ko občutiš, da si popolnoma svoboden, ali da si prišel najdlje kakor trenutno lahko, poklekni in priznaj Jezusa Kristusa za Gospoda nad vsakim področjem svojega življenja. Spomni se Jezusovega opozarjanja, če se demon vrne in najde hišo prazno, se bo vrnil in pripeljal še sedem hujših od sebe. Sam po sebi, ne poseduješ potrebno moč, da preprečiš demonom da vstopijo. Toda če  se je Gospod Jezus nastanil v tebi, ti je na razpolago Njegova moč, da jim onemogočiš (preprečiš) vrnitev in ponovni vstop.

 

Spomnim se ženske, ki je svoje krščansko življenje preživljala v stabilni zmagi. Ko sem jo vprašal za njeno skrivnost je rekla: »Kadarkoli satan potrka na moja vrata, pustim Jezusu, da jih odpre!« Ne poskušaj se sam boriti proti demonom.

 

Če občutiš, da se tvoje osvobojenje še ni končalo, počakaj da se ti povrnejo moči, ali na vodstvo Svetega Duha. Potem nadaljuj proces izganjanja demonov.

 

Včasih mi na koncu bogoslužja, posvečenega osvobajanju pristopi kakšna oseba in me vpraša: »Kako naj vem, da sem res popolnoma osvobojen?«

 

Običajno odgovorim: »Moje delo ni, da izdajam poverilnico. Če bi jih izdajal, nebi bile vredne niti kolikor je vreden papir, na katerem bi bile zapisane! Pomembno je, da si odkril resničnost demonov in kako se soočiti z njimi. Sedaj je odgovornost na tebi, da se jim zoperstaviš na isti način, kjerkoli in kakorkoli se srečaš z njimi.«

 

Na koncu je tukaj opomnik, ki se nanaša na vsakega kristjana: Nikoli se ti ni potrebno sramovati svojega osvobojenja od demonov. V Evangeliju obstaja ena oseba, kateri je Bog podaril edinstveno in veličastno čast: da je bila prva človeška priča Jezusovega vstajenja. Dogodek je zapisan v Marku 16:9:

 

»Ko je prvi dan tedna navsezgodaj vstal, se je najprej prikazal Mariji Magdaleni, iz katere je izgnal sedem demonov.«

 

Razmisli! Jezus se je razodel Mariji iz Magdale, ki je bila okarakterizirana kot tista, »iz katere je izgnal sedem zlih duhov.« Če Marija ni imela razloga, da se sramuje, ga nimaš niti ti, če si doživel osvobojenje od demonov.

 

Obstaja namreč stvar, katere bi se res moral sramovati: Če si odkril, da ti je potrebno osvobojenje od demonov, a ti je ponos preprečil, da priznaš svojo potrebo in sprejmeš osvobojenje.