Preteklost, sedanjost in bodočnost
Tolmačenje Božjega načrta
odrešenja in knjige Razodetja
Štiri vstajenja
Štefan Gulyás
Stran 247
V Svetem pismu, v delu Nove zaveze, beremo o štirih vstajenjih. Dve glavni, veliki vstajenji in dvoje manjših vstajenj.
Tu so ti stihi:
Nato sem videl angela, ki se je
spuščal z neba. V roki je držal ključ k breznu in veliko verigo. Ugnal je
zmaja, staro kačo, to je hudiča in satana, in ga zvezal za tisoč let. Nato ga
je vrgel v brezno, ga tam zaklenil in zapečatil nad njim, da ne bi več
zapeljeval narodov, dokler se ne dopolni tisoč let. Potem mora biti za nekaj
časa odvezan.
Nato sem videl prestole: tistim,
ki so sedli nanje, je bila dana oblast, da so sodili. Videl sem duše tistih, ki so bili obglavljeni zaradi Jezusovega
pričevanja in zaradi Božje besede. Videl sem vse tiste, ki niso molili zveri in
njene podobe in si niso vtisnili na čelo in na roko njenega žiga. Oživeli so in
kraljevali s Kristusom tisoč let.
Razodetje 20,1-4
Jezus je spet zakričal z močnim
glasom in izročil duha. In glej, zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje
od vrha do tal. Zemlja se je stresla in skale so se razpočile. Grobovi so se odprli in veliko teles
svetih, ki so zaspali, je bilo obujenih. Po njegovi obuditvi so šli iz grobov
in prišli v sveto mesto ter se prikazali mnogim.
Matej 27,50-53
Nočemo pa, bratje, da ne bi vi
ničesar vedeli o tem, kako je s tistimi, ki so zaspali, tako da se ne boste
vdajali žalosti kakor drugi, ki nimajo upanja. Če namreč verujemo, da je Jezus
umrl in vstal, bo Bog tiste, ki so zaspali prek Jezusa, privedel skupaj z njim.
Oprti na Gospodovo besedo vam
rečemo tole: mi, ki še živimo in bomo ostali do Gospodovega prihoda, nikakor ne
bomo prehiteli zaspalih. Kajti sam
Gospod bo ob povelju, ob nadangelskem glasu in ob Božji trobenti stopil z neba.
Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu. Potem pa bomo mi, ki živimo
in bomo ostali, skupaj z njimi odneseni na oblakih v zrak, naproti Gospodu:
tako bomo zmeraj z Gospodom. S temi besedami se torej tolažíte med seboj.
1 Tesaloničanom 4,13-18
Drugi mrtvi pa niso oživeli,
dokler se ni dopolnilo tisoč let. To je prvo vstajenje. Blažen in svet, kdor ima delež pri prvem vstajenju! Nad takimi druga
smrt nima nobene oblasti, ampak bodo postali Božji in Kristusovi duhovniki ter
bodo kraljevali z njim tisoč let.
Razodetje 20, 5-6
Iz teh stihov je jasno, da se ti
veliki vstajenji:
- Dogajata v trenutkih pred vznesenjem in da bodo v
njem soudeleženi vsi tisti, kateri so do takrat živeli in …….. »umrli v
Kristusu«.
- Tisti, kateri bodo vstali po Kristusovi tisočletni
vladavini, ne spadajo med tiste, o katerih piše »Blažen in svet, kdor ima
delež pri prvem vstajenju….«
Dve manjši vstajenji pa sta:
- Vstajenje tistih svetih kateri so ob smrti Gospoda
Jezusa in po njegovem vstajenju vstali z Njim in odšli v Jeruzalem, a so
kasneje ponovno umrli.
- Vstajenje tistih kateri v času velike stiske »…. niso molili zveri in njene podobe in
si niso vtisnili na čelo in na roko njenega žiga«. Zato so bili ubiti.
Torej, umrli so v tem času, toda ker so skupaj s Kristusom da vladajo z
njim tisoč let, je jasno, da so pred tem vstali in prejeli preobraženo
telo.
V zvezi z vstajenjem,
spregovorimo nekaj besed o smrti.
Svet na splošno, tolmači, da je
smrt »prenehanje obstoja«. V resničnosti, pa smrt pomeni slovo. Sveto pismo nam
o tem jasno govori.
Telesna smrt nastopi, ko se duša
loči od telesa. Duhovna smrt pa nastopi, ko se duša loči od Boga.
Beseda nas učvrščuje, da se ne
bojimo tistega, ki ubije telo, temveč tistega, ki po tem, ko ubije našo »dušo«,
to pomeni da nas za vso večnost loči od Boga, za vso večnost loči od Boga,
lahko ubije tudi naše telo. To pa ni nihče drugi kakor satan, ki je bil »ubijalec
že od začetka.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar