Richard Roberts - POZITIVNA IZPOVED POSPEŠUJE OZDRAVITEV

 

POZITIVNA IZPOVED POSPEŠUJE OZDRAVITEV

  

Richard Roberts

 

 

Dobival sem komentarje ljudi o tem podkastu, in imam jih več strani, toliko da si boste lahko predstavljali, kaj ljudje govorijo.

 

Candace pravi: »Vsak podkast, ki ga naredite, mi daje upanje, pomaga graditi mojo vero, uči me kako uporabljati avtoriteto, kako prejeti svoje ozdravljenje«.

 

Stephen pravi: »Vaš podkast mi prinaša upanje, vero, mir in moč in nauk o Božji Besedi.

 

Chantez pravi: »Vaš podkast mi daje moč, gradi mojo vero, zaupam Bogu, ker je sposoben spodbuden in optimističen, upanja poln opomnik, zlit v nekaj trenutkov dneva, vedno se vsak težak trenutek obrne s spremembno perspektive. Vplivate s svojim podkastom«. Hvala ti Beth.

 

Virginija pravi: »Še naprej bodite drzni in govorite z avtoriteto.«

 

Rosie pravi: »Vaš podkast mi je v vzpodbudo in  mi daje upanje, vero in vzpodbudo.«

 

Lisa pravi: »Res cenim ta stil podkasta.« Hvala Lisa. »Rada poslušam o tvojih potovanjih in službi. Upam, da bom videla še več takšnih, da prisluhnem miroljubni, Božji modrosti, ko govoriš«. Hvala ti, Lisa.

 

Elena pravi: »Pravočasno Besedo prejmem vsakič. Hvala, ti Richard, da tvoje besede nikoli ne presahnejo«!

 

Chris pravi: »Zahvaljujem se tebi in tvoji družini, ker ste luč v temi.«

 

Mark iz Škotske pravi: »Še naprej delite te podkaste.«

 

Chantez: »Tako potrebno je bilo slišati, to kar ste danes rekli.«

 

Metro pravi: »Neverjetno! Hvalim Boga za vse kar počnete. Ne prenehajte.«

 

Anonimnež: »Gledal sem vas na kanalu Preživelih. Počutil sem se poraženega, in iskal sem besedo moči, ko sem naletel na vaše sporočilo. Hvala za vaše podkaste.«

 

Virginia pravi: »Kako odličen video. To jutro sem gledala Gospoda. Obožujem to, kako te Gospod uporablja. Hvala ti, ker deliš svoje izkušnje in učiš te koncepte.«

 

Odgovarjam znova in znova. Če imate komentar, stopite v stik z mano, richardroberts.org in mi povejte, kako se počutite glede teh podkastov.

 

In sedaj, če imate svojo Biblijo, bi jo mogoče želeli odpreti, da označite Marko 11 poglavje.

 

Rad uporabljam te zelene pravne liste, ali rumene, in tukaj uporabljam zeleno črnilo, na teh rumenih pravnih listih. Predvidevam, da sem bitje navade. Odraščal sem ob gledanju svojega očeta, kako piše knjige in vedno je uporabljal te rumene pravne bloke, In kot sem rekel, sem bitje navade zato me Lindsay zalaga s temi rumenimi bloki in edino pisalo, ki sem ga včeraj našel, je imelo zeleno konico, tako da je vse skupaj videti malo čudno. Še večji problem je prebrati, kar sem napisal, ker se mi zdi, da pišem v jezikih in ga polovico časa sploh ne morem prebrati.

 

Za branje imam očala, ampak tudi to mi ne pomaga. Žena se mi smeje, zaradi tega, kar pišem, in dejstvo je, da moram iti do nje, in jo prositi, ali lahko prevedeš, kar sem pravkar napisal.

 

Pa pojimo na Marko 11:23-25: »Resnično, povem vam: Kdor bo rekel tej gori: ›Vzdigni se in se vrzi v morje‹ in ne bo dvomil v svojem srcu, temveč verjel, da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo zgodilo. Zato vam pravim: Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo. In kadar vstanete k molitvi, odpustite, če imate kaj proti komu, da vam tudi vaš Oče, ki je v nebesih, odpusti vaše prestopke.«

 

Začel bom tako, da bom razložil situacijo. Jezus in Njegovi učenci so šli v mesto, in videli smokvo. Jezus jo je videl od daleč, in je šel proti njej, da bi dobil nekaj fig. Sveto pismo malo kasneje obrazloži, da še ni bila sezona fig, zato na njej ni bilo fig. Zato je Jezus preklel to drevo.

 

Nenavadno je, da se Jezus pogovarja z drevesom, vendar je govoril z njim in rekel: »Nikoli več ne boš obrodilo fig.« Učenci, ki so stali tam, so slišali vsako besedo, ki jo je izrekel. Pogledali so njega in pogledali so smokvo, in na njej se ni spremenilo popolnoma nič. Šli so naprej v mesto in tam prenočili in ne glede na to, kaj so počeli, so bili tam spet naslednji dan in Peter je pogledal gor in rekel: »Jezus, smokva, ki si jo včeraj preklel se je posušila do korenin«. To je neverjetna stvar. Dan prej, ko jo je preklel, se ni zgodilo navzven popolnoma nič, toda nekaj se je dogajalo v notranjosti.  

 

S teboj bi se rad pogovarjal o pozitivni izpovedi, ker je znano dejstvo, da pozitivna izpoved spodbuja ozdravitev, medtem ko lahko negativna izpoved dejansko povzroči ali poslabša bolezen.

 

To sem prebral na internetu. In sem si zabeležil. Besede imajo energijo, in tudi če rastlini rečemo negativne stvari, na primer cvetličnem grmu, se bo to na njem poznalo. Če rastlini rečemo negativne stvari, se nanjo prenese negativna energija, ki lahko dejansko poškoduje rastlino in povzroči, da ovene ali celo odmre. Mogoče se sliši noro, kajne, toda to je znano znanstveno dejstvo.

 

Prebral sem še eno zgodbo o človeku, ki je naredil poskus. Vzel je dva cvetlična lonca z rožo, in jih postavil na sončno mesto. Obe rastlini sta imeli ves čas iste pogoje. Nato je tri tedne, 21 dni, vsak dan, eno rastlino na glas preklinjal, ter ji zapovedoval, naj se posuši in odmre. Še vedno je bila na soncu in dobivala isto količino vode, kakor druga roža. Grajal jo je in omalovaževal, ter preklinjal. Drugo rožo pa je hvalil, ji govoril kako lepo raste, govoril ji je o življenju in zdravju.

Ko so minili trije tedni, je videl, da je tista rastlina, ki jo je blagoslavljal, uspevala, tista pa, ki jo je preklinjal, je usihala in odmirala. Toliko moči je v tvojih besedah. Besede so tisto, s čimer je Bog ustvaril svet in vse, kar je na njem; vse, kar vidiš, iz tega, česar zdaj ne moreš videti.

 

»Je pa vera obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo«. (Hebrejcem 11:1). Ko si bil nanovo rojen po Duhu, se je v tebi naselila tudi vera; mera vere. Brez vere ne moreš biti odrešen in v to se bomo poglobili v minuti. Vera je bistvo stvari v katere upamo. Ustavimo se tukaj.

 

Vaša vera ima bistvo. Vera je bistvo tega, kar upate, dokaz tega, kar (še) niste videli. Vera je v našem srcu, vendar mora vera priti iz vaših ust. Kar govorite s svojo vero, je neverjetno pomembno. Kar pravite; pozitivno priznanje, zdaj zame Hebrejcem 11:1 pomeni to, da sedaj morda še ne vidite odgovora na težavo, s katero se soočate, vendar z vero vem, da je že na poti.

 

Dovolite mi, da to ponazorim. Približno štiri mesece po tem, ko sva se z Lindsay poročila, kar je bilo leta 198o, sem imel neke noči ozdravitev na eni od mojih storitev. To je bilo nenavadno ozdravljenje. Človek je imel zlomljen prst na nogi. Naredili so rentgenski posnetek, ki je pokazal zlom. Na srečanje je prišel z berglo, ker na poškodovano nogo ni mogel stopiti. Prišel je na to srečanje in ob koncu službe sem se zalotil, da govorim besede, ne da bi vedel, ali je človek tam.

 

Rekel sem: »Gospod ozdravlja palec na nogi, tega moškega«. Spraševal sem se, zakaj to govorim, zakaj sem to izrekel. Odšel sem domov in nekaj dni kasneje sem dobil pismo od moškega, prav tega, ki mu je bila takrat namenjena beseda znanja. In moški je napisal: »Vaša storitev je odlična. Moj prst na nogi je bil zlomljen, toda ko ste izrekli, naj Gospod ozdravi palec na nogi, je v prstu nekaj počilo in takoj sem vstal s stola in sem lahko z vso težo stopil na to nogo, Lahko sem skočil, tekel naokoli in odložil sem bergle in hodil.« Želel je vedeti, kaj sem takrat naredil.

 

Odpisal sem mu nazaj in rekel: »Gospod, pravzaprav nisem naredil ničesar. Počutil sem se čudno. Nisem vedel, da je bil to začetek besede znanja v mojem življenju, ki deluje skozi mene. Pred tem sem imel nekaj noči sanje o ozdravljenju prsta na nogi in ko sem to povedal svoji ženi, je rekla, da je to verjetno začetek tvoje službe ozdravljenja. In že pred tem mi je bilo prerokovano, da bo moja ozdravitvena služba, govorjena besedna. To ne pomeni, da občasno ne polagam rok na ljudi, ker je bil to spoštovan način molitve za bolne, toda to je bila metoda, ki jo je Boga dal mojemu očetu, Oral Robertsu. Bog mi je skozi preroštvo razodel, da bom prejel drugačno vrsto ozdravitvene službe. To bo beseda znanja, ki jo bom govoril in ljudje bodo ozdraveli. In to se je dogajalo vsa ta leta.

 

Z Lindsay sva dobila to preroško besedo, in začela sva priznavati ta stavek iz Svetega pisma, ki ti ga bom prebral v Marku 11:23-25. In to je bilo po tem, ko je Jezus videl to figovo drevo, ki ga je dan pred tem preklel, da se je posušilo do korenin.

 

V 22 vrstici pravi svojim učencem: »Imejte vero v Boga,«, ali z drugimi besedami, imejte Božjo vrsto vere.

 

Resnično ti povem, da kdorkoli reče tej gori, temu problemu, ali temu kar potrebuje, ali karkoli s čimer se soočaš, naj bo odstanjeno, naj bo vrženo v morje, če ne bo dvomil v svojem srcu, da se bodo stvari, ki jih bo govoril, zgodile, bo imel vse, kar bo izrekel. (Parafrizirano).

 

In verz 24: »Zato ti povem, katere stvari si želiš, glej da (Bog ni proti temu, da imaš stvari), torej karkoli si želiš, ko moliš, verjemi, da boš to prejel, in boš imel«. (Parafrizirano).

 

Lindsay in jaz sva začela izpovedovati te svetopisemske vrstice, in začela sva govoriti na glas: »Prejela sva službo ozdravljenja.« Do takrat še nihče ni bil ozdravljen. Potovala sva, molil sem za ljudi, toda čudeži se niso dogajali. V resnici še nisem imel ta dar, vendar sem zanj prosil z vero.

 

In sedaj, ne reci Richard, čuden si. Ne, nisem čuden. Sem realen. Govorim, o tem, kar pravi Sveto pismo. In Sveto pismo pravi, da lahko te stvari spregovorim v obstoj. Ali razumete? Ali si slišal, da sem začel delati, kar pravi Sveto pismo. In le-to pravi, da lahko prosiš karkoli si želiš, ko moliš in verjameš. Ko moliš verjemi, da jih prejemaš in jih boš imel.

 

In začel sem govoriti z vero: »Zdaj prejemam službo ozdravljenja.« Tega takrat nismo imeli, vendar smo prejeli po veri. In vsak dan izpovedujemo, in ne mine dan, ne da bi Lindsay in jaz priznala, in priznavala. Tega nisem objavil na televiziji. Nisem rekel svoji družini ali komur koli drugemu, ampak sva se pogovarjala z Gospodom. In v nekaj mesecih je služba ozdravljenja izbruhnila v naših življenjih in to se dogaja vse odkar hodim na ta srečanja za ozdravljenje.

 

Pred časom sem pridigal v Chicagu, in v čudoviti cerkvi v Aurori, 30-40 milj izven Chicaga, in ko sem molil za bolne, jih je bilo vsaj 25 iz cerkvene kongregacije želelo dati pričevanje o ozdravitvi. Jaz pa sem bil ravno prejšnji dan v drugi cerkvi in v drugem mestu in tudi tam se je zgodila ista stvar. In to se dogaja že 42 let. Temu jaz pravim priznanje tistega, kar ni, kot da že je. To je tisto pozitivno priznanje

 

Tu ni govora o neki miselni igri. Govorim o citiranju Božje Besede. Pojdite nazaj v Sveto pismo v 1 Kraljev in našli boste zgodbo o Eliju. Rekel je, da ne bo deževalo, dokler tega ne bo spet rekel, in prepričan sem, da ste prebrali to zgodbo. Potem pa je moral bežati, da je rešil svoje življenje, kjer se je nastanil pri nekem potoku, kamor so prišli krokarji in mu prinesli hrano, in pil je vodo iz potoka, ki je kmalu presahnil in moral je iti v majhno mesto imenovano Sarepta, kamor ga je poslal Bog, in mu rekel, da je ukazal vdovi, da ga vzdržuje. Ona pa je pripravljala svoj zadnji obrok, in nato ji je rekel: »Ne boj se; pojdi in pripravi, kakor si rekla, vendar naredi iz tega najprej meni kolaček in mi ga prinesi; sebi in svojemu sinu pa ga boš pripravila potem. Kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Moka v loncu ne bo pošla in olja v vrču ne bo zmanjkalo do dne, ko bo Gospod poslal dež na zemljo.‹« (1 Kraljev 17:13-14).

 

Potem pa je Bog poslal Elija nazaj h kralju Ahabu, in Elija je rekel, da bo spret deževalo. Uničil je 450 Baalovih prerokov na poti nazaj; pobil lažne preroke. In nato se je vrnil h kralju Ahabu in rekel, da bo deževalo. Takrat, ko je to rekel, ni bilo na nebu nobenega oblačka.

 

Sedaj pa si predstavljajte, da grem sedaj ven, v tem vročem poletju v Oklahomi. Doživljali smo strašno vročino, ki jo ima ves del države, medtem ko snemam ta video in danes je 39,4 stopinje cezija. Imeli smo tudi že večje temperature, kakor je današnja.

 

Predstavljajte si, da grem na ta vroč avgustovski dan, brez oblačka na nebu, bi pogledal v nebo in rekel, da bo deževalo. Ljudje bi mislili, da sem nor. Elija pa je rekel, da bo deževalo. In šel je na vrh gore in Sveto pismo pravi, da je nagnil svojo glavo med svoja kolena in svojega pomočnika poslal do roba pečine, da bi sedemkrat pogledal čez Sredozemsko morje. Toda sedmič se je njegov pomočnik vrnil in rekel preroku, da vidi majhen oblak, v velikosti moške roke, in to je bilo vse, kar je Elija potreboval.

 

Rekel mu je, naj reče kralju Ahabu, naj se usede na voz in se vrne v mesto, da se mu ne bodo kolesa zagozdila v blatu. Deževalo bo, dobro bo deževalo. To je bil Elija in njegova preroška pozitivna izpoved. In nenadoma je na izsušeno deželo, na katero tri leta ni padla kaplja dežja,  padel obilen dež.

 

Zakaj danes ne verjamemo tako? Zakaj? Ker živimo v skeptičnem svetu, kjer nam mediji polnijo misli, z vso to kramo, ki se dogaja. Je to zato, ker sem »sam obkrožen s skeptičnimi ljudmi, ki pravijo, ne bom verjel, dokler ne vidim«? Svet me spominja na učenca Tomaža, da ne bo verjel, dokler ne bo vtaknil svojih prstov v Njegovo stran, in svojih prstov v prebodena mesta na njegovih rokah in nogah. In Jezus mu je to dovolil to storiti. »Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!« (Janez 20:29).

 

Naj vas vprašam; »Ko ste dali svoje srce Jezusu, ali ste ga videli? Ali ste ga videli fizično? Ali je stopil v vašo sobo fizično, ko ste mu predali srce«? Verjetno ne. On ni vstopil v sobo, ko sem bil tam na kolenih, jeseni 1968, ko sem dal svoje srce Gospodu. In vendar sem verjel vanj. Torej, ko si predal svoje srce Gospodu, si verjel vanj. Priznal si Njegovo ime, sprejel si ga kot Gospoda in Odrešenika, se pokesal, svojih grehov čeprav ga nisi videl. In On je videl, da imam vero, da imaš vero. Imel si vero.

 

Pa praviš: »Richard, jaz sem kristjan, živim svoje življenje kot kristjan, šel bom v teh dneh v nebesa. Vem, da ne grem v pekel. In nisi videl Jezusa, ko si dal svoje srce Jezusu?

 

Zakaj torej ne morete verjeti in razglasiti stvari na enak način, kot takrat, ko ste verjeli Jezusu, ko ste bili odrešeni? Ne govorim o neki mentalni stvari, tam zunaj. Ne govorim o neki stvari, na nebu. Govorim o izpovedovanju Božje Besede, za katero koli stvar, ki si jo želite, in ko molite, verjamete, da jih boste prejeli in jih boste imeli.

 

Mike Bernard je danes tukaj v sobi. On je moj višji podpredsednik. Noče obrniti kamere. On je za tem monitorjem tukaj. On je tukaj. Ko sva on in jaz letela domov iz Kalifornije, pred približno dvema tednoma; tam sem pridigal v cerkvi in imeli smo velike, velike čudeže, sem pridigal dvakrat. Pripravljala sva se, da odletiva domov in veste, da je bilo na letališčih takrat veliko težav. Veliko letov je bilo odpovedanih. Veliko pilotov je odpovedalo lete. Pilotov je bilo premalo, in prepričan sem, da ste videli vse te novice v zadnjih nekaj mesecih, o vseh težavah, ki so jih imeli z leti in letališči, in prtljago, ki je čakala v vrsti dolgi pet milj. Potem veste o čem govorim. In rekel sem Gospodu, uh, molim in verjamem in priznavam, da bova letela in da ne bo težav ne z letom, ne z izgubo prtljage.

Želel sem odleteti v Kalifornijo, pridigati in odleteti nazaj domov. Mike je bil z menoj. Morala bi prestopiti na drugo letalo, ker iz Tulse ni direktnih povezav, bodisi da moraš skozi Atlanto, Dallas, ali moraš iti v Chicago, moraš skozi Denver, moraš iti v St. Louis, odvisno od tega, kam greš. Zato sva zamenjala letalo in vse je bilo pravočasno in vse je bilo v redu. In odpotovala sva v Kalifornijo, torbe so se pojavile ob pravem času, bilo je preprosto in čudovito, in zahvalil sem se Gospodu, ker nisva imela težav priti tja, zato sva pridigala nekaj dni. Potem pa sva se vračala in rekel sem Gospodu, da sedaj prosim za isto stvar, kakor sem, ko sva odpotovala tja, tako tudi za nazaj domov.

 

Vkrcala sva se na letalo in bil je pravočasen, odleteli smo proti Poenixu in tam prestopili v drugo letalo in spet je bilo vse popolnoma v redu. Let je bil točen, in samo hvalil sem Gospoda za vse.

 

In nato druga etapa in letimo proti Tulsi in opazim, da se letalo vrti v krogu, in pilot se vključi, ter sporoči, da zaradi nevihte in strel, neposredno nad letališčem v Tulsi, ne more pristati, goriva pa imamo le še za približno 15 minut, in če se situacija ne umiri, bo moral let preusmeriti in pristati v Oklahoma Cityju, kar je pomenilo vsaj dve dodatni uri, do povratka v Tulso. Poskušam biti konzervativen do trenutka, ko bo let preusmerjen v Oklahoma City, do trenutka, ko pristanejo in do trenutka, ko pridejo tovornjaki, z gorivom, in do takrat, ko naredijo vse te inšpekcijske preglede in vse, kar morajo narediti, in verjetno bodo nekaterim ljudem dovolili, da izstopijo iz letala, in veste, kako to gre.

 

Zato sem delal na tem sporočilu, in enkrat sem to že pridigal ob sobotnem telefonskem klicu, en teden nazaj, prav na tem letalu. In Gospod mi je rekel: »Zakaj ne vadiš to, kar boš pridigal«? In rekel sem v redu, Oče. Nisem rekel, če je Tvoja volja. Verjamem, da je po Tvoji volji zame in za Mikea, da se pravočasno vrneva v Tulso, ne da bi se morala ustaviti v Oklahoma Cityju.

 

Začel sem moliti in govoril streli in nevihti, ki je zaprla letališče v Tulsi, nad katerim smo leteli krožno, in začel sem moliti v jezikih, in začel sem govoriti tej nevihti in ji ukazovati, naj se premakne. Minilo je deset minut, in slišal sem pristajalne lopute, kako se spuščajo in tudi Mike je pritrdil, da sliši zavihke. Naslednja stvar za katero sem vedel je bila, da se je podvozje spustilo na pristajalno stezo. In vedela sva, da smo pristali v Tulsi.

 

Ne poskušam prevzeti odgovornosti. To ni moja poanta. Toda ta nevihta se je umaknila in letališče se je znova odprlo, da smo lahko pristali in nismo zamudili več kot le nekaj minut, zaradi kroženja. Naredil sem to, o čemer govorim. In tako živim svoje življenje. Govorim o stvareh, katere je delal Jezus. In če je to lahko storil On lahko tudi mi. In to je zelo, zelo pomembno.

 

Verjetno se spomnite zgodbe iz Svetega pisma, o ženski, ki je imela težave s krvjo, Rekla je: »Če se lahko dotaknem le roba njegovega oblačila, vem, da bom ozdravljena.« Kar je rekla, je postalo spoznanje. »Če se dotaknem samo roba Njegovega oblačila, vem, da bom ozdravljena«.

 

Tvoje besede so tako kritične. Pojdi z mano nazaj v 1 Mojzesovo knjigo 11, kjer beremo o ljudeh, ki so se združili, da bi zgradili stolp, do nebes. Bili so brezbožni ljudje. Sami so želeli postati bogovi in mnogi zgodovinarji verjamejo, da jih je vodil človek z imenom Nimrod. O tem je sicer nekaj dvomov, toda veliko jih verjame, da se je njihov vodja imenoval Nimrod in želel je biti sam sebi Bog.

 

In odločili so se zgraditi stolp, do nebes in Bog je to videl in Bog s tem ni bil zadovoljen. In rekel je, da lahko ti ljudje naredijo karkoli si zamislijo, To je močna izjava. Zbrali so se in sklenili dogovor, da bodo zgradili stolp do nebes, in kaj je naredil Bog. Jim je vzel malto, gladivke, les, ali druge gradbene pripomočke za zidavo. Namesto tega jim je zamešal jezike in tako smo na zemlji dobili različne jezike. Preden se je to zgodilo, je bil na zemlji le en jezik. Bog jim je zamešal jezike, ker je rekel, da lahko naredijo, karkoli si bodo zamislili. Tudi v vas je takšna moč besed, da kar pravite, so te besede lahko tako kritično pomembne.

 

In pozivam vas, da se spustite v pozitivno izpoved. Nehajte govoriti o negativnem, nehajte si lastiti bolezen, ne govorite o tem kako zelo ste bolni. Nehajte govoriti, o »mojem« raku, o »mojih« težavah s srcem, o »mojih« bolečinah, o »mojih« bolečih sklepih, »mojih« bolečih mišicah, o »moji« težavi z žolčnikom, in začnite izpovedovati Besedo, za katero mi nekateri ljudje pravijo, da so to samo besede, Richard.

 

Oh, besede so tako zelo pomembne, tako kritično pomembne v vašem življenju. Lahko vas premagajo, ali povzročijo, da zmagate. Spomnite se, da Biblija pravi, da je moč življenja in smrti, v jeziku. Kar pravite je tako kritično pomembno.

 

To sem videl na spletu in si natisnil brez povezave. To je zgodba izpred davnih let, o dobrohotnem kralju, ki je dal svojim stražarjem postaviti težak kamen, na določeno cesto v njegovem kraljestvu, po kateri bi morali potovati ti njegovi podaniki. In kralj se je tam v bližini skril, da bi videl, kdo bo poskušal odstraniti kamen, Nihče od njih se ni ustavil, da bi poskušal odstraniti kamen, čeprav so se vsi poskušali nekaj časa truditi okoli njega, medtem pa glasno krivili kralja, ker ni ohranil ceste proste.

 

Na koncu je prišel reven kmet, ki je bil na poti v mesto, s tovorom zelenjave, ki jo je nameraval prodati na tržnici. Ko je prišel do trga kamna, je odložil svoj tovor in s precejšnjim trudom in izgubo časa, uspel premakniti ta velik kamen, na rob cestišča. Nato se je obrnil, da bi odšel, in zagledal vrečko, ki je bila prej pod kamnom. Odprl jo je in ugotovil, da je  polna zlata, in kraljev zapis, ki je nakazoval, da naj bi bilo vse, kar je v vreči last tistega, ki je odstranil kamen.

 

In pisec je rekel, koliko ljudi obstaja danes, ki namesto da bi verjeli, da lahko odstranijo oviro, ki jo je satan postavil na njihovo pot, se samo pritožujejo nad tem, ne storijo pa ničesar glede tega. Gredo okoli nje, in krivijo Boga, kako je lahko dovolil, da se mu je to zgodilo, namesto da bi uporabili svojo vero, da bi to oviro odstranili.

 

Z vero prijatelj. Karkoli sem naredil v svojem življenju, sem naredil z vero. Težko se spomnil vseh mnogih stvari, ki sva jih v svojem življenju naredila z vero, da sva imela na primer, kaj denarja za to.

 

Spomnim se, ko sem odraščal, ko sem gledal očeta, kako je oznanil, da gre kupiti zgradbo, in nismo imel niti enega centa, niti enega penija v žepu, za začetek gradnje. Spomnim se ene stavbe, ki smo jo zgradili, v zgodnjih 70 letih in stala bi pet milijonov dolarjev, kar je bila v tistem času neverjetna vsota denarja, in danes bi bila vredna 30-40 milijonov. Nismo imeli niti penija, niti centa, toda skupina nas je šla na tisto polje in spomnim se, kakor da je to bilo včeraj. Vzeli smo denarnice, vzeli iz njih nekaj denarja in z lopato naredili v tla majhne luknje in vanje vrgli približno 220 dolarjev, in molili in začeli priznavati, da stavba prihaja iz zemlje. In to stavbo smo zgradili brez dolgov.

 

Pripravljam se na objavo velikega gradbenega projekta, ker moramo imeti novi sedež tukaj, ker širimo in širimo naše ministrstvo in moramo rasti. Dosegamo narode po vsem svetu in rastemo, in se širimo.

 

Sedaj služimo v Pakistanu v Indiji, v Ukrajini, v osrednji Ameriki, na severnem tečaju, v Kanadi, v Afriki. Naše ministrstvo raste in raste, in prerasli smo območje, ki ga imamo in moramo iti v nov objekt, nov, najsodobnejši objekt, da bi dosegli današnjo generacijo za Kristusa. In stal bo najmanj 10 milijonov dolarjev. Nimam 10 milijonov dolarjev, vendar imam svojo vero, in kmalu bom šel, da dam ljudem priložnost, da se pridružijo v tem podvigu.

 

To bo velik globalni evangelizacijski center in bo služil potrebam tega ministrstva in ljudi, po vsem svetu. In nimam 10 milijonov dolarjev, imam pa svojo vero. In z vero ga kličem. In eno stvar bom vprašal, oh, rad bi pomislil, mislim, da bom začel danes in vas prosil, da molite o tem, kam bi vas Bog vodil, da posejete to naslednje leto, ker bo trajalo nekaj časa, da ga zgradim.

 

Uporabljam svojo vero, o tem je govoril Jezus v prispodobi o figovem drevesu in se je posušilo. In govoril je svojim učencem, da kdor bo rekel tej gori, da naj se odstrani ali da nekaj potrebuje, in se vrže v morje, ter ne bo dvomil v svojem srcu, ampak veroval, da se bo uresničilo, kar je rekel, in imel bo vse, kar je govoril.

 

To je tisto, kar počnem, to pravim, verjamem v to in ne verjamem da se bodo te besede vrnile v nič, in ti lahko storiš isto, če se boš le odločil.

 

Oče, zdaj molim, da bi bile besede, ki sem jih dal v tem sporočilu, iz svojega srca, blagoslov v življenju ljudi, da bi se to sporočilo dotaknilo vašega srca in povzročilo, da začnete govoriti v veri, da odpravite svoje dvome, v Jezusovem imenu. Molim tudi nad tvojim telesom, za ozdravitev vseh delov tvojega telesa. Zapovedujem boleznim in bolečinam, da pridejo ven, in molim za nadnaravni Božji dotik v vašem življenju, v avtoriteti Jezusovega mogočnega imena«. Pričakujte svoj čudež.