PRIČEVANJA

25. nov. 2022

Rodge Olaf - KAJ SE BO ZGODILO

 


KAJ SE BO ZGODILO?




 

            Kar sem tukaj napisal, to sem 11. Januarja 1952 leta, ko sem bil dopoldan v stanovanju svoje sestre v mestu Berggebenu na Norveškem dobil skozi preroško videnje od Gospoda. To videnje me je globoko prevzelo in pretreslo. Dobil sem ga, ko sem bral mali časopis in ko nisem niti malo razmišljal o vstajenju. Občutil sem, da moram to, kar mi je bilo razodeto napisati, kljub temu pa sem bil skeptičen in sem si mislil, da to ni tako pomembno. Misli, ki sem jih prejemal sem nameraval zavreči, ker sem domneval, da je to le moja bujna domišljija. Toda v svoji notranjosti nisem imel miru, zato sem rekel Gospodu: »Gospod, ne morem se več vsega spomniti, toda če hočeš da to napišem, potem mi daj to še enkrat!«

            Po nekaj tednih se mi je Gospod zopet razodel. Zdelo se mi je, kakor da se je nekdo usedel, da bi mi iz knjige ali časopisa prebral neko obvestilo. Bila je 10 ura zvečer. Takoj sem vzel svinčnik in beležko, ki sem jo našel na mizi in začel pisati. Pisal sem skoraj do ene ure po polnoči, potem pa nisem mogel več pisati, takrat sem bil namreč star 79 let. Gospoda sem prosil da mi nakloni počitek, če pa je potrebno še kaj napisati, naj mi da On to jutri. Takoj ko sem legel sem zaspal.

Minil je en teden. Nekega večera, prav tako ob 10 uri, sem ponovno dobil razodetje. Bilo je nadaljevanje predhodnega. Upam, da bo to pisanje prebudilo mnoge ljudi.

 

VIZIJA

 

Ura je 9 zjutraj. Gospa Andersen sedi poleg radia in posluša oddajo za otroke. Minilo je 4-5 minut, ko je bila oddaja v trenutku prekinjena. Senzacionalna novica prihaja iz Osla:

» Divja panika je v mestu. Policija sporoča, da se je zgodilo nekaj presenetljivega. Veliko število ljudi in otrok je izginilo brez sledi. Oblast ni sposobna ugotoviti koliko jih je izginilo in kam so se izgubili. Od prizadetih družin zahteva, da jim točno navedejo mesto in čas, ko se je član njihove družine izgubil. To je bilo potrebno, da bi na nek način odkrili skrivnost njihovega izginotja.« Po nekaj minutah je radio ponovno obveščal, da so nekatere osebe med opravljanjem svojega dela, nenadoma izginile. Ena od žena je pripovedovala, kako je na tržnici kupovala cvetje in prav v trenutku, ko je hotela plačati, je prodajalec, medtem ko je v svoji denarnici iskal drobiž, v trenutku izginil. Pričevala je, kako je slišala le še njegov vzklik: »Hvala ti, Jezus!«, potem pa ga ni več videla. Pomela si je oči, ker se ji je zdelo, da pred seboj vidi meglo, toda človek je izginil in prav tako megla.

            V istem času je neka obupana žena jokala, iščoč svojega otroka v praznem otroškem vozičku. Tekala je naokoli in vpila: » Nekdo mi je ukradel otroka, osem mesecev starega sina. Kje je, kje je policija?« Da, policaji so bili tam, toda kaj so mogli storiti?  Iz vseh strani so se slišali kriki. Velik nemir je prevzel ljudi.

            Nek rejen trgovec je pritekel iz svoje trgovine in vpil: »Na pomoč, na pomoč! Dve prodajalki sta mi izginili izza pulta.«

            Toda, kaj je to? Tudi iz Stockholma so prihajale novice o izginotju ljudi, prav tako, kakor se je zgodilo v Oslu. V mestu je nastala divja panika. Toda sporoča se tudi to, da so tudi mnogi policaji izginili. Podobna sporočila so prihajala iz Kǿbenhavna in Helsinkija in iz okolice, o izginotju mnogih ljudi. Vsepovsod so izginevali otroci in odrasli skupaj. Policaji so bili glede te skrivnosti nemočni.

            »Oh, reče gospa Andersen, Gospod Bog, kaj je to?« Vstala je in odšla preko vrta na ulico. Prav takrat se ji je približevala gospa Holand. Obraz si je pokrivala z rokami in presunjena vpila: »Ruth, Ruth!« Tedaj opazi gospo Andersen in jo vpraša; »Ali si videla priti mimo kakšnega tujca, Ruth se je izgubila?!« Sedela je na pragu pred hišo, medtem, ko sem poskusila obrezati neko vrtnico. Naenkrat je popolnoma izginila. Klicala sem jo: »Ruth, Ruth’ pa se mi ni  odzvala. Zdelo se mi je, kakor da je nekaj zapihalo mimo mene, toda saj veš, človek se takrat tako zmede, da več ničesar ne razume. Tako veliko različnega vidi in sliši. Toda Ruth, Ruth, kje si? Kdo te je ugrabil?« Zopet je žalostno zajokala.

            Nato pride gospod Andersen. »Ti si se že vrnil? pravi gospa Andersen. Toda, ali ni prezgodaj!«, »komaj pol desetih je.« »Ne morem več zdržati. V naši delavnici vlada največja panika. Mnogo delavcev je izginilo. V začetku je izgledalo, kakor da se je zgodilo mnogo nesreč. Iskali smo izginule, a za njimi ni bilo sledu. Nato pa je eden, ki je za sebe rekel, da je veren in kateri je obiskoval cerkev, ne vem kako se imenuje, začel vpiti: »Sedaj se je izpolnilo, sedaj se je zgodilo!« »Kaj se je zgodilo« ga vprašam? »Jezus je k sebi vzel svoje.« Krčil in zvijal je svoje roke, jokal in vpil: »In mene je izpustil. Jaz sem še vedno tukaj.«

            Prosil sem ga naj preneha z blodnjo, on pa je postajal vse bolj pretresen. Grozno ga je bilo poslušati. Verjamem, da jih je še veliko, ki so tako obupani. Danes bomo verjetno morali delati preko rednega časa.

            V mestu pa je bilo še huje. Tam je nastal skoraj popolni prometni kolaps. Šoferji so izginevali iz avtobusov in taksijev in tudi mnogi potniki niso bili več vidni na svojih sedežih. Tramvaji, avtobusi in taksiji so v dolgih vrstah stali po ulicah. Vozila, v katerih je voznik ostal, so se poskušala izogniti iz prometne gneče. Ljudje, so kakor nori tekali sem ter tja, iščoč izginule. Policaji so nemočno stali in vse to opazovali. Gospa Holand je jokajoč odšla v hišo. Gospod in gospa Andersen sta prav tako odšla v svoje stanovanje. Radio je sporočal novice. Iz vseh strani so prihajale žalostne vesti o izginotju ljudi. Vse jutro so zvonili telefoni. Ljudje so   vznemirjeni poizvedovali v zvezi s tem dogodkom. Iz ladij na morju so izginili mnogi. Iz porodnišnic so izginili novorojenčki; matere so obupane jokale, bolniško osebje je bilo prav tako preplašeno, saj so tudi izmed njih nekateri izginili. Ob 11 uri je poročal radio iz Londona: »Velika množica otrok in odraslih je izginila in ne more se odkriti niti  najmanjše sledi za njimi.« Od izgubljenih ni najden niti eden. Vse to je velika skrivnost. Posamezni duhovniki so sklicali svoje vernike v skupnosti in ugotovili, da so izmed članov izginili tisti, ki so bili najbolj goreči molivci in so živeli v strahospoštovanju do Boga. En del duhovnikov in pridigarjev je prav tako izginil. Nek pomemben religiozni Nadškof je v tem večeru zbral svoje duhovnike. Tri ure in pol po prvih vesteh iz Osla, so neprestano prihajala nova in nova sporočila iz vseh držav o trenutnem izginotju mnogih ljudi. Iz oddaljenega Vzhoda in Koreje je izginilo največje število prebivalcev. Domnevajo, da je izginilo več sto tisoč oseb. Nemogoče je opisati ta dogodek in njegov vtis na preostale, v prvih urah po dogodku. Vsi so bili globoko pretreseni. Ljudje so obupani tekli po ulicah sem ter tja, iščoč svoje bližnje. Največ je bilo videti mamic, ki so ostale brez svojih otrok. Mnogi pa so se medtem norčevali iz ljudi in preklinjali in zmerjali Boga.

            Nek človek je tekel po ulici in vpil: »Pazite, pazite! Kmalu nas bo vse odneslo!«  Verjetno se mu je zmešalo. Na vogalu ulice stoji starejša žena in s stisnjenimi rokami gleda v nebo in reče: » Oh, ne, nismo se dali tako pripraviti, da bi lahko z Njim odšli gor, ko je bil tukaj, torej je sedaj sigurno, da On ne bo več prišel po nikogar. Gospod Bog, pomagaj nam! Torej, izpolnilo se je. Skozi vse svoje življenje sem bila religiozna, nisem pa verjela, da bo tako hitro prišel. Nisem vzela tega tako resno, nisem bila pripravljena.«

            Železniška uprava je sporočala, da se do sedaj še ni zgodila nobena nesreča. Samo v Finsu je stal nek vlak. Izginil je strojevodja in sprevodnik. Zapovedano je bilo da se povsod preveri, ali je mogoče kdo izskočil ali padel iz vlaka in se tako ponesrečil, ker so mnogi potniki izginili iz vlakov. Podobne novice so prihajale iz Fjorda in iz morske obale, o izginulih osebah iz ladij.

            Zvečer se je preko časopisov naprošalo prebivalce, naj postanejo razumni in se pomirijo. Policija in oblast je poskušala z vsemi svojimi sposobnostmi ugotoviti število izginulih. Na podoben način so tudi detektivi, pa tudi meteorologi delali na tem, da najdejo vzrok temu dogodku.

Sedaj pridejo podobne novice tudi iz USA in vzhodnih držav, kakor iz Norveške. Nastali so veliki zastoji v prometu in mnogo ljudi je izgubilo življenje v prometnih nesrečah.

Skozi časopis se je sporočalo, da se bo zjutraj obširneje lahko izvedelo, kaj se je zgodilo v drugih državah. Sedaj je osma ura zvečer. V novicah se poudarja, da je ta katastrofalni dogodek zajel ves svet. Do sedaj smo bili najbolj seznanjeni z dogodki iz večjih krajev. Sedaj šele prihajajo vesti iz manjših mest o izginotju ljudi. Iz Južne Amerike popolnoma isto opisujejo ta dogodek. Povsod prevladuje velik nemir. Zgleda, kakor da se ljudje v tej noči, ne upajo oditi k počitku. Na ulicah burno razpravljajo o tem, kar se je zgodilo. Počasi, počasi, prihajajo do zaključka, da je ta dogodek povezan s kristjani.

Osebe, ki so poznale izginule in njim pripadajoče so govorile, da so izginili izključno krščanski »fanatiki« in nedolžni otroci.

Nek delavec iz tovarne piva, je v tem večeru rekel tako: »Da, Olsen Janez je sedaj tam in tam bo hodil, kakor je hodil tukaj in oznanjal je, da bo Jezus kmalu prišel po njega.« »Da,« je rekel drugi, tudi mi smo imeli takšnega delavca, ki je prav tako izginil.

Sedaj bo po vsej verjetnosti oblast prevzela v svoje roke ves ta dogodek in prepovedala vse veroizpovedi, da se kaj podobnega nebi več ponovilo.« »Oh, ne« je zavpil nekdo iz množice, »to se ne bo nikoli več ponovilo!« Prav zares so kristjani imeli prav, ker so to že dolgo slutili. Da bi jih le poslušali, bilo bi nam boljše, kakor da moramo sedaj živeti v tem peklu in v tej norišnici, ki bo sigurno še strašnejša.« »A tako! Ti si jim verjel? Z njimi bi moral oditi, ko so odleteli!, pravi eden izmed njih.« »Želel bi, o, da bi vsaj odšel z njimi,« je rekel tisti in odšel. Nekdo je zavpil za njim: »Obesiti bi te bilo potrebno, skupaj z vsemi njimi, ki se ukvarjajo s tem zaostalim krščanstvom.«

V naslednjih dneh časopisi nikakor niso mogli ničesar pojasniti. Vse je bilo skrivnostno in tako je ostalo. Iz vseh dežel so prihajale enake novice.

Iz misijonskega polja sporočajo, da so kristjani množično izginjali, samo manjši del je ostal. Ugotovljeno je bilo, da so se na verskih srečanjih pojavili mnogi duhovniki in pridigarji, ki so ostali na zemlji, mnogi pa so bili vzneseni.

Tudi med njimi je prevladovala vznemirjenost in žalost. Mnogi so bili zelo nesrečni. Tako je bilo sporočeno. Ni bilo dvoma, da je prišel tisti čas, za katerega so kristjani rekli da bo Jezus prišel in odnesel svojo Cerkev.  Nekateri, ki so bili teološko izobraženi in so preiskovali Božjo Besedo so priznavali, da niso mislili in niso verovali, da se bo to izpolnilo na tak način.

Novo rojstvo jim je bilo tuje in nerazumljivo in prav zares niso dojemali posinovljenje skozi Svetega Duha. Eden od mladih duhovnikov je izjavil: » Jaz se tega nisem tako učil. Profesorji mi niso nikoli rekli, da se bo vse to tako izpolnilo, kakor smo to doživeli v teh dneh.«

Časopisi so pisali, da je bilo ljudstvo takrat zelo podvrženo prepirljivosti. Zaključki so si tako nasprotovali, da se niso mogli zediniti  in biti enih misli.

Ko so policaji pristopili k ljudem, da bi slišali njihovo mišljenje o tem dogodku, so uvideli, da so se ljudje ustavili na nekem mišljenju, da je ta dogodek zares povezan s Svetim pismom: »Vstajenje cerkve«, ali »Jezus je prišel po svoje.« To je vse, kar se sedaj lahko reče. Policija pa te razlage ni hotela priznati javno, ampak so rekli, da je to samo proizvod domišljije. Poleg tega je ta dogodek tako močno vplival na ljudi, da bo oblast to vzela v svoje roke. Torej, če ima ta dogodek povezavo s krščanstvom in religijo, potem, dokler se več ne izve o tem, se mora zapreti vsako cerkev in skupnost, ker je to problem, ki je zajel vse ljudi in je to potrebno složno razrešiti.

Na krščanskih shodih je bilo razpoloženje zelo slabo. Včeraj, v nedeljo, so bile vse cerkve polne ljudi. Nekatere skupnosti so bile brez pridigarjev in veliko vernikov je manjkalo. V mnogih skupnostih je bil prisoten le majhen del vernikov, ker je večina doživela vstajenje, toda namesto njih so prišli mnogi od zunaj in to večinoma tisti,  katerih družinski člani so izginili. Ljudje so želeli slišati Božjo Besedo, a je niso več mogli razumeti. Eden je poskušal brati in je rekel: » Jaz nič ne razumem!« Dali so Sveto pismo drugemu, on pa je rekel: » Ne morem brati tega!« Vsi so jokali. Mnogi ljudje so se strinjali, da so za to tragedijo krivi kristjani in prav zaradi tega iskali razumno razodetje. Bili so zelo prizadeti. V večjih skupnostih je vladal popoln kaos. Nek moški je s stisnjenimi pestmi požugal proti pridigarju: »Ti si kriv, ker nas je tako veliko ostalo tukaj. Nikoli nam nisi govoril o tem, da bo Jezus kmalu prišel in odnesel svoje, še manj pa, da moramo imeti čisto srce in da moramo biti izpolnjeni s Svetim Duhom. Nisi nam govoril niti o pobotanju z Bogom in svojimi bližnjimi in da se moramo popolnoma očistiti. Jaz vem, kaj me je zadržalo nazaj, samo malenkosti, malenkost. Toda, toda Gospod Bog, pomagaj nam!« »Utihni«, je rekel pridigar. Smatral je, da je pravilno izvrševal svojo dolžnost. Tako so obtoževali drug drugega, jokali, vpili in tarnali. Trkali so na nebeška vrata, toda za njih so bila že zaprta. Ne more se popolnoma zapisati videnje tega stanja. Ljudem je bilo popolnoma jasno, da stojijo pred strašnim dogodkom. Celo v zraku je bilo občutiti, da je vsakemu upanju konec in da so za njih vrata v nebo za vedno zaprta. Trkali so in vpili vsi tisti, ki so bili zadovoljni s praznimi krščanskimi frazami in z lepimi zgodbicami. Nekateri so bili kristjani zaradi tega, da so ugodili družbi, nekateri iz dolžnosti, do tradicije, sorodnikov, toda vsi so bili brez novega rojstva po Duhu, brez posinovljenja in brez dediščine nebeškega kraljestva.

Da, mnogim je bila skupnost samo zanimivo mesto, kamor so prihajali ob svojem prostem času, da bi se lepo imeli. Sedaj pa so vsi ti ljudje trkali na zaprta vrata: »Gospod, Gospod, odpri nam!«

Poleg tega so krožile naokrog tudi strašne novice, da lahko vsak trenutek pride do svetovne vojne. Oblast se ni mogla dolgo zadrževati na dogodkih vstajenja in problemih preostalih kristjanov, da bi prišli do nekega zaključka. Po najnovejših vesteh izvemo, da so v nekaterih državah že prepovedali zbiranje kristjanov. Smrtna kazen je čakala tistega, ki je omenil ime Jezus. Države bo potrebno očistiti od vseh krščanskih knjig.

Smrt je čakala tiste, ki so imeli kakršenkoli predmet, ki jih je spominjal na Jezusa Kristusa. V nekaterih državah je trajalo dlje časa, da so bile vpeljane te novitete oblasti.

Brezbožni narod, kakor tudi njihovi voditelji, so bili zaradi teh dogodkov vznemirjeni in so zahtevali, da se karkoli ukrene glede tega. Večina je zmagala in glede na to, da so bili kristjani »krivi« za to tragedijo, so se strinjali z doseženimi zaključki in ukrepi.

Tako se je začelo najstrašnejše obdobje v zgodovini človeštva. Velik del neodrešenih kristjanov je nadaljevalo s klicanjem k Bogu in se niso pokoravali prepovedim oblasti. Lovili so jih in zasliševali. Zahtevali so: »Če prekolneš in zatajiš Jezusa Kristusa, boš rešil svoje življenje,« to je bila zahteva. Tisoči so vztrajali in prišlo je do nepopisnega množičnega ubijanja. Nekateri so bili pred svojo smrtjo mučeni. Ni bilo več zakona, ker je bil satan izpuščen na svobodo. »Uboga zemlja in njeni prebivalci.« V tem trpljenju jih je veliko klonilo in so popustili. Niso imeli nikakršnega zakona na svoji strani, ker je bil cel svet pod oblastjo satana. Vse države so se zedinile, da iztrebijo kristjane, ker je knez tega sveta prevzel oblast. Otroci so izdajali svoje starše, bili so v življenjski nevarnosti.

Sedaj se je izpolnilo tisto, kar piše v Evangeliju po Luku 21, 16-17 »Izdajali vas bodo celo starši in bratje, sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas bodo ubili. Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena.«

Nemogoče je s človeškimi besedami opisati to stanje, Bog pa nam je vse to vnaprej razodel skozi Janezovo Razodetje.

Iz teh nesrečnikov je prihajal vzklik: »Gospod, skrajšaj nam te dneve!«

 

Dragi prijatelj! Ne igraj se s svojim odrešenjem. Pridi pred obličje Vsemogočnega Boga in ga ponižno prosi za milost in razsvetljenje. Danes imaš še čas in lahko si zapečaten in postaneš Kristusov sodedič.

Tedaj boš tudi ti vznesen, ko Jezus pride po svojo Cerkev.                                                                                                           Rodge Olaf

 


24. nov. 2022

Oral Roberts - NI VEČJE MOČI, KOT JE MOČ VERE

 


 

Oral Roberts

 

NI VEČJE MOČI, KOT JE MOČ VERE

 

 

 


 

Evangelizacijsko srečanje Birmingham, Alabama 1952

 

 

 

Dame in gospodje, v veliko veselje mi je, da lahko po človeku, ki ga je Bog obudil, predstavim sporočilo, za vašo osvoboditev. Božji človek za to uro, častni Oral Roberts.

 

Nocoj vas pozdravljam v imenu Gospoda Jezusa Kristusa, in vesel sem, da ste tukaj. Prišel si, da ti Bog pomaga, in nocoj bo nekaj naredil zate.

 

Želim, da z menoj obiščeš Knjigo Matej 8, ki je po mojem največji stih glede ozdravljenja, v celotnem Svetem pismu. Želim sedaj prebrati vrstice iz Matejevega evangelija 8 poglavje od 5-13 vrstice:

 

»5 Ko je prišel v Kafarnáum, je stopil k njemu stotnik in ga prosil 6 ter govoril: »Gospod, moj služabnik leži doma hrom in hudo trpi.« 7 Jezus mu je rekel: »Pridem in ga ozdravim.« 8 Stotnik pa mu je odgovoril: »Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen. 9 Kajti tudi sam sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj ter rečem temu: ›Pojdi‹ in gre; in drugemu: ›Pridi‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stôri to‹ in stori.« 10 Ko je Jezus to slišal, se je začudil in rekel svojim spremljevalcem: »Resnično, povem vam: Pri nikomer v Izraelu nisem našel tolikšne vere! 11 Povem vam, da jih bo veliko prišlo z vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom, Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu. 12 Sinovi kraljestva pa bodo vrženi ven v najzunanjejšo temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.« 13 Stotniku pa je Jezus rekel: »Pojdi, in kakor si veroval, naj se ti zgodi!« In služabnik je ozdravel tisto uro.«

 

In sedaj prosim, naj se vsaka glava v spoštljivosti prikloni, pred Gospodom. »Nebeški Oče, nocoj prihajam k tebi, v imenu tvojega sina Jezusa Kristusa iz Nazareta. Počasti zdaj službo in molitev tvojega ponižnega služabnika, in podeli čudež po Svojem iztegnjenem laktu, nad to mogočno in veliko publiko nocoj. O, Gospod, grajam in vežem vsako hudičevo moč nad izgubljenim in trpečim ljudstvom, in zdaj, ti hudobni in sovražni hudič, prihajam proti tebi. Ne v svojem imenu, ali moči, temveč v imenu mojega Gospodarja, Jezusa Kristusa iz Nazareta. In naročam ti hudič, da takoj umakneš svoje roke iz Božje lastnine. Zavežem te v vsakem moškem, ženski ali otroku v tej skupnosti, in ti pravim, da jih zapustiš. In zdaj, Oče, izženi vsako demonsko moč iz tega šotora, in napolni ta velik šotor z Božjo prisotnostjo in Božjo močjo, ki ljudi osvobaja v duši, duhu in telesu, prav zdaj, Oče.«

 

»Oče, zahvaljujem se ti, ker slišiš in uslišiš moje molitve pred Tvojim svetim obličjem. Zdaj vem, da boš naredil več, kot zahtevam in več kot mislim, ker je tvoje ime, ime nad vsakim imenom, mogočno in neprimerljivo ime Jezusa Kristusa iz Nazareta, Sina živega Boga. Amen«.

Nocoj vam bom govoril o temi: »Ni moči, kot je moč vere.«

 

Ko je Jezus Kristus rekel poveljniku Rimske vojske: »Kakor si veroval, naj se ti zgodi,« je tukaj je čarobna formula, ki je glavni ključ v rokah človeka, ki odklene vrata do čudežev, do ozdravljajoče moči Jezusa Kristusa iz Nazareta.

 

Poveljnik Rimske vojske je videl nekaj od Jezusovih čudežev, in je bil nad močjo Božjega Sina izredno navdušen in nad močjo vere, ki so jo imeli ljudje Vanj. Saj je videl hromega hoditi in slepega videti in gluhega slišati in nemega govoriti.

 

In sedaj, ko je njegov lastni služabnik zbolel na smrt, zaradi te paralize, zaradi katere je hudo trpel, in je mislil, da ni mogoče storiti nič več zanj, je odšel stotnik k Jezusu in prva beseda, ki jo je rekel, je bila, da mu je rekel Gospod. Nikogar na zemlji niso do takrat naslovili z nazivom Gospod, razen cesarja. On pa je rekel Jezusu Kristusu iz Nazareta, Gospod.

 

Kakšen spektakel je to. To je sila, s katero se priklanja Bogu v krotkosti. Ne kakor ponosen, ošaben, oborožen, ali nesramen Rimljan pred nežnim, krotkim in neoboroženim Jezusom, ampak ponižen in z izrazom spoštljivosti imena Gospod, pred zvestim in ponižnim Božjim Sinom.

 

Ko je Jezus videl služabnikov obraz in občutil moč vere, poveljnika Rimske vojske, mu je rekel: »Pridem in ga ozdravim.«

 

O, moj prijatelj, to je Jezusov portret iz Svetega pisma, podoba Jezusa Kristus iz Nazareta, ki prihaja, da ozdravi, toda poveljnik Rimske vojske ga ni prosil, naj pride k njegovemu služabniku domov. Pač pa je rekel: »Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen.«

 

Jezus pa se je obrnil in rekel: »Resnično, povem vam: Pri nikomer v Izraelu nisem našel tolikšne vere!«

 

VELIKA VERA JE TISTA VERA, KI PRIZNAVA AVTORITETO IN MOČ NAD BOLEZNIMI IN BOLEČINAMI, KI PRIHAJA PO JEZUSU KRISTUSU IZ NAZARETA IN NE PO ČLOVEKU.

 

Verjamem v medicinsko znanost. Verjamem, da bi morali narediti zase vse, kar vemo in lahko, ampak ljudje, oblast nad boleznijo in nemočjo ni v smrtnem človeku, ampak v Jezusu Kristusu iz Nazareta, Sinu živega Boga, in ko prideš do konca vrvi, zaveži vozel, in vztrajaj, ne obupaj. Obrni se nazaj k Bogu, ker On lahko naredi zate tisto, kar ne more narediti nihče drug. Če to veruješ, bo tudi tebi rekel Jezus Kristus: »Nisem našel tako velike vere, kakor pri tebi«. Stotnik je priznal avtoriteto in moč Jezusa Kristusa iz Nazareta.

 

Mesija je razglasil, da je vera stotnika Rimske vojske velika vera. In potem se je obrnil in rekel: »Kakor si veroval, naj se ti zgodi.« Stotnik se mu je zahvalil, se poslovil od Njega in odšel.

 

Do takrat je bil stotnikov služabnik bolan, tresoč, nemočen, obupan, kmalu za tem pa je bil njegov obraz topel, sijoč, radosten in poln upanja. Skočil je iz postelje poln moči, ozdravljen z Božjo močjo. Kajti njegov gospodar je bil poslan, veroval je in zgodilo se je.

 

Najmočnejša stvar na svetu je vera. Ni moči, kot je moč vere.  Mnogi od vas ste prišli sem, da prejmete Božjo pomoč in tako sem vesel, da si tukaj, ker je Bog v delu osvobajanja človeštva v tej uri. Toda nekateri ste prišli s svojimi predsodki, s svojimi vnaprejšnjimi idejami, svojimi tradicijami, nekateri niste v pravem odnosu in stanju duha, da bi prejeli ozdravljenje. Nekateri ste pripeljali s seboj svoje male dečke in deklice, nekateri so pripeljali sem svoje ljubljene. Nekateri od vas ste prišli sami. Zato so stvari, ki vam jih želim nocoj povedati, pokazati vam ogromno moč vaše lastne vere.

 

Najprej, kar je  Jezus  bil, je tudi danes, DOBER.

 

VERA NI NEKAJ, KAR DOBIŠ. VERA JE NEKAJ, KAR IMAŠ.

 

Obrni svojo vero zrahljano z uporabo, kontaktne točke istega človeka, ki je položil svoje roke na slepe oči in gluha ušesa in pohabljena telesa in jih ozdravil od glave do peta, Živi, ki danes kraljuje v naših srcih. On je zdaj isti, kot je bil takrat. Sem živo pričevanje, dokaz, da obstaja vera v Boga in da je v tej veri moč, in da je Kristus v našem času resničen.

 

Rodil sem se z jecljajočim jezikom. Nikoli nisem vedel kaj je govoriti brez jecljanja. Rodil sem se s parom šibkih pljuč, in ko sem imel 16 let, sem zbolel zaradi tuberkuloze, ki je zajela obe pljučni krili. Bil sem na smrt bolan celih pet mesecev, dokler me niso odnesli na srečanje za ozdravitev, kjer je Božji služabnik položil roke na mene in zmolil molitev vere. In takrat je Bog v trenutku ozdravil moja pljuča in ozdravil moj jecljavi jezik, ga osvobodil in me poklical, da prinesem osvoboditev moji generaciji.

 

Nocoj sem zdrav, in močan, v rokah Njegove moči, in kar je Kristus naredil zame, lahko ponovno stori, tudi za vas. Bog je dober Bog.

 

Nekateri od vas imate idejo, da vas je Bog prizadel. Mislim, da je eden največjih verzov v Evangelijih Janez 10:10. Tu je Kristus rekel te besede: »Tat (hudič), prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.« Iz tega je razvidno, da je Bog samo dober in hudič samo slab. V satanu ni dobrote in v Bogu ni slabosti. Bog je dober in hudič je slab. Bog je dober Bog in hudič je hudoben.

 

V Bogu obstaja dobrota in ljubezen, odrešitev za ta trpeči in izgubljen svet, za človeško raso. Veruj, da boš ti in da bo sosed, ki sedi ob tebi, danes ozdravljen, in  osvobojen.

 

In spet, vera ni nekaj, kar dobiš. Vera je nekaj, kar že imaš v sebi. Sveto pismo nam govori, da je Bog dal vsakemu človeku mero vere. Vsi ljudje iščejo vero, iščejo in jo poskušajo doseči, a ves čas jo imajo v svojem srcu. Če vere nebi imel, se nebi mogel niti odrešiti. Rešeni smo po Božji milosti, po veri v Jezusa Kristusa. Ti imaš vero in jaz imam vero. Kaj je vera? Vera je moč verjeti. Prav vsi imajo to moč. Vsak tukaj prisoten ima v tej noči privilegij in moč prejeti, kar ima Bog zanj, verjeti v to, da je Bog dober Bog in da lahko naredi za vas to, kar ne more storiti nihče, prijatelj.

 

Nocoj ste prišli sem, da verjamete v Boga, da dobite kontaktno točko, ko pridete v to vrsto za ozdravljanje, in da položim svojo desnico na vas. Zapomnite si, da čutim Božjo prisotnost v svojem življenju skozi svojo desno roko. Jaz osebno nimam posebne moči, za ozdravljanje, ker tega ne more storiti noben človek. Zdravi in ozdravi lahko samo Bog. Vendar sem instrument v Božjih rokah. In to je moja kontaktna točka. Bog mi je rekel, da bom čutil Njegovo prisotnost v svoji desni roki, ali zaznal prisotnost demonov, ter vedel njihovo število in ime, da jih v Njegovi moči izženem. Rekel mi je: »Od te ure boš ozdravljal bolnike in izganjal demone, z mojo močjo.«  Poklical me je, da prinesem odrešitev in prosim te, nocoj, veruj v Boga. Kdorkoli dvomi, ne bo prejel, toda potrebna je prava ženska in pravi moški, da verjame v Jezusa Kristusa. Ti to zmoreš. Zmoreš to.

 

Jezus je rekel stotniku in mnogim v Svetem pismu: »Kakor si veroval, naj se ti zgodi.« V veri je ogromna moč. Nocoj, ko jo boste sprostili, vas bo osvobodila od temena vaše glave, do podplatov in prstov vaših nog.

 

In sedaj spret prosim, da sklonite svoje glave v spoštovanju pred Bogom: »Nebeški Oče, nocoj prihajam k Tebi v imenu Tvojega Sina Gospoda Jezusa Kristusa iz Nazareta. Usliši zdaj molitev svojega ponižnega služabnika, in mi daj nocoj ta čudež po Svoji volji, v nebesih, moj dragi Gospod. Ne dovoli, da materin sinček, ki me je slišal nocoj pridigati, gre v pekel. Ne dovoli, da gre materina hčerka, ki me je nocoj slišala pridigati,

odide v pekel. Ne dovoli njegovemu in njenemu očetu ali materi, ki sta nocoj poslušala to pridigo, da gre v pekel, ampak te prosim moj dragi Gospod, nakloni jim odpuščanje za njihove mnogoštevilne grehe, Kristusov mir za njihove nemirne duše in reši jih to noč. Molim to v imenu Jezusa Kristusa.

 

In sedaj prosim vsakega člana družine, da naredi natanko to, kar ga bom prosil, tako boš osvobojen ti in vsa tvoja družina. Če pa ne, ne morem pomagati niti tebi, niti tvojim bližnjim. Medtem ko so še vsi sklonjeni, naredi prvi korak. Vsak moški, vsaka ženska, vsak deček in deklica, ki veruje v moje molitve in želi, da molim, da bi prejeli Božje odpuščanje za vaše številne grehe, in mir za vašo večno dušo, da bi se lahko ponovno rodili po Njegovem Duhu, naredite prvi korak, prosim, v Jezusovem imenu, amen!

 

Takoj zdaj dvignite svojo desno roko. To je čudovito. Na stotine rok se je dvignilo nocoj. In sedaj naredite naslednji korak. Vsakega, ki bo naredil naslednji korak, bo Bog nocoj osvobodil. Vsakega moškega, vsako žensko, vsakega dečka in deklico, ki je dvignil svojo desnico, za molitev. In morda boš prejel odpuščanje od Boga in boš v tej noči rešen.

 

In sedaj naredi drugi korak, prosim, v Njegovem imenu. Takoj zdaj vstani z dvignjenimi rokami, vsak, ki želi molitev. Prosim, poglej me zdaj, tako sem vesel, da stojiš danes, sosed. Naj vam povem zakaj je to Božja noč, da osvobodim vašo dušo. Tukaj pred odrom je prostor, kamor lahko pridete, in stojite, jaz pa bom molil s tabo in ti pomagal nazaj k Bogu.

 

In sedaj stopite naprej. Hitro, hitro! Prosim, stopite pred mene za molitev odpuščanja. Pohitite, pohitite! Pridite! Hvala Bogu! Prihajajte, hitro! Pridite hitro! Oh, to je čudovito! Pridite naprej. Pridite bližje!

 

Prosim vsakega, ki stoji tukaj spredaj in te, ki še prihajajo, dvigni svojo desnico, k Bogu in ponovi to molitev za menoj, molitev grešnika. Ne sramuj se zaradi te molitve. Odpri svoje srce in ponavljaj za menoj: »Dragi Bog, usmili se me, dragi Gospod, odvzemi tega hinavca iz mene in mi nakloni moje odpuščanje in odrešenje, ker v svojem srcu verujem in s svojimi usti izpovedujem, da je Jezus Kristus Božji Sin in sprejemam ga, kot svojega Gospoda, in izpovedujem, da bom živel za Boga, do konca svojega življenja. V imenu Gospoda Jezusa Kristusa, amen!«

 

Čudovito! Želim da to obljubiš Bogu in meni, Njegovemu služabniku, in to je tvoja prva priložnost, da se pridružiš cerkvi po svoji lastni izbiri in služilš Gospodu do konca svojega življenja. Dvigni svojo desno roko, če se boš pridružil cerkvi po svoji lastni izbiri? In človek, še en korak je, ne vrnite se nazaj na vaš stol ampak pojdite v molitveni šotor, ki je tik za tem in pokleknite za osebno molitev vere, ter ostanete tam, dokler ne boste prepričani, da je Jezus nocoj rešil vašo dušo. Potem pa se lahko vrnete na molitev za ozdravljenje, kjer bom molil za vaše ozdravljenje. Vedno postavite najpomembnejšo stvar na prvo mesto in to je odrešitev vaše duše, ki je največji čudež, ki se lahko zgodi na zemlji.

 

Pojdite zdaj, prosim!

 

 

 

 

https://www.youtube.com/watch?v=Bno6xDbPWcM&t=513s

 

 

 

 

 

 

 


22. nov. 2022

Richard Roberts - KAKO POLAGATI ROKE NA BOLNE



 

Richard Roberts

 

KAKO POLAGATI ROKE NA BOLNE




 

 

Če bi nekdo potreboval molitev, bi prosil nekoga, da položi roke nanj. Rekel bi nekaj takega: »Oče, v imenu Jezusa polagam svoje roke na brata (sestro) in ko to storim, sprostim svojo vero v ozdravitev od temena njegove glave, do prstov njegovih nog. Satan tebi zapovedujem, da umakneš svoje roke z njega, v imenu Jezusa!« In verjamem, da je Bog ta čudež storil.

 

In sedaj ena stvar, ki mu jo nebi nikoli rekel. Nikoli mu nebi rekel: »No, verjetno nisi ozdravljen, ker nisi imel vere«, samo da bi se poskušal znebiti svoje odgovornosti ob morebitnem neuspehu. Tega nebi nikoli naredil. Ker če bi to rekel, bi lagal. Ker Bog mu je to že dal. Bog ti je že dal mero vere. Vsem vernikom je Bog dal mero vere.

 

Če nebi imel vere, zjutraj nebi mogel vstati. Če nebi imel vere, nebi mogel vstopiti v svoj avto in se odpeljati z njim v službo. Ali nebi mogel vstopiti na avtobus, vlak, letalo. Ali se nebi vozil v prometu ogromnega mesta Houston. Torej kdo sem jaz, da bi ti rekel, da nimaš vere? Ne, ozdravljenje nekoga ni moja odgovornost, ni tvoja odgovornost, kajti zaupala sva v ime Jezus. Zato ne bom odstopil od te molitve soglasja. Verjamem skupaj s teboj (pokaže na brata), da se bo tvoje ozdravljenje pokazalo.

 

Sedaj prosi da vstanejo vsi, in se povežejo po dva in dva. Iztegni roke, vendar se jih ne dotikaj, dokler ne rečem. Ko preštejem do tri, želim, da položiš roke na brata, sestro pred seboj, in začneš moliti. Ni potrebno da molite natanko tako.

 

»Oče, v imenu Jezusa polagam roke na . . . . . . . . . in osvobajam svojo vero in molim, da bi se ozdravljenje začelo prav zdaj«.

 

Ni potrebno uporabiti prav takšnih besed. Tudi Jezus je pri predlogu molitve napisal: »Molite takole. . . .«

 

»Ena, dva, tri! To je to!«

 

Ali kaj podobnega: »Polagam roke nate v imenu Jezusa Kristusa in grajam ta satanski napad v imenu Jezus. Pridi ven, satan! Umakni svoje roke z nje-njega, v imenu Jezusa.«

 

Ali: »V imenu Jezusa Kristusa iz Nazareta, polagam svoje roke nate in osvobajam svojo vero v čudež, v imenu Jezusa Kristusa. Amen!«

 

Sedaj lahko odnehaš. Ozdravljenje ni odvisno od dolžine tvoje molitve. Lahko moliš 10 sekund, lahko eno minuto. Ozdravljenje ni odvisno od dolžine molitve in števila besed izrečenih v molitvi. Peter je nekoč molil molitev dolgo tri besede, a se je uresničila. »Gospod, reši me!« Če bi molil daljšo molitev, bi se lahko medtem utopil.

 

Ni pomembna dolžina molitve, ampak tvoja notranja napetost.

 

Sedaj si najdi nekoga drugega, ponovno bodite eden na enega, torej dva. Ne dotikaj se ga, dokler ne preštejem do tri. »Ena, dva, tri«!

 

Položi roke nanj. Lahko rečeš: »Oče, v imenu Jezusa Kristusa polagam roke nanj-nanjo. On, ona bo ozdravljen-a v avtoriteti Jezusovega imena.«

 

(Po besedi znanja) »Tam je katarakta, raztaplja se v imenu Jezus.«

»Nekdo ima sivo mreno, v imenu Jezusa Kristusa se v tem trenutku raztaplja.«

»Hvala ti, Oče!, Hvala ti, Oče«

»Osvobajam svojo vero za ozdravljenje, amen!«

 

Koliko vas lahko reče, ko je nekdo položil roke na vas, da je začutil Božjo moč. Dvigni svojo roko. (Veliko rok je dvignjenih).

 

Sedaj vsi dvignimo obe roki in molite na ves glas z menoj: »Oče, v Jezusovem imenu, me ne bodo nikoli več prestrašili, da nebi položil roke na nekoga, in molil molitev vere. Amen.« Daj Gospodu hvalo! Amen! Aleluja!«

 

Včasih so okoliščine takšne, da ne moremo položiti roke na nekoga osebno. Jezus nam preko stotnikovega služabnika pokaže:

 

»Gospod, moj služabnik leži doma hrom in hudo trpi.« (Matej 8:6).

 

Jezus mu je odgovoril, da bo prišel k njemu in ga ozdravil, kar nakazuje, da je bil Jezus pripravljen oditi na pot, da bi se osebno srečal s tem bolnim človekom. Rimski stotnik pa je rekel, da mu ni potrebno hoditi tja. In potem je govoril o hierarhiji oblasti, ki jo ima. S tem je hotel povedati Jezusu, da veruje, da ima On še večjo oblast, oblast nad vsako oblastjo, da naredi stvari na ukaz, skozi svojo Besedo. Da mu ni potrebno priti do bolnika, ampak bo dovolj, da izreče Besedo in bo on ozdravljen.

 

Jezus se je začudil. Rekel je, da take vere v Izraelu še ni našel. In spregovoril je Besedo in rekel: »Pojdi in naj se ti zgodi, kot si veroval!« In ko je prišel na pol poti, so mu prišli na pot njegovi služabniki, da mu prinesejo sporočilo, da je služabnik ozdravel tisto uro, ko je Jezus molil zanj.

 

Sveto pismo tudi pravi v 20 vrstici Psalma 107: »Poslal je svojo besedo in jih ozdravil, potegnil jih je iz njihovih jam«.

 

Včasih ni sprejeto ali ni primerno, da bi se nekoga dotaknili. In kaj lahko storite namesto tega? Pošljete Besedo.

 

Znova vstanite. Poiščite nekoga, za katerega še niste molili. Spet se postavite po dva in dva. Ne dotikajte se nikogar. Dotikanje ni dovoljeno. Molili boste na enak način, le da se osebe, za katero boste molili, ne boste dotikali. Ta metoda ni nič boljša in nič slabša kot tista, s katero ste se bolnika dotaknili. Molili bomo na isti način kakor pri prvem načinu. Poslal boš Besedo. Poslal boš Besedo in ga-jo ozdravil, ter rešil pred njihovim uničenjem.

 

Si pripravljen? 1.2.3! Ista molitev, ista ideja, iste misli, ista vera.

 

»Oče, v imenu Jezusa, pošiljam to Besedo temu moškemu-ženski, pošiljam Besedo za ozdravljenje, ozdravljenje v duhu, ozdravljenje v mislih, ozdravljenje v telesu, ozdravljenje njegove družine in financ. Ozdravljenje v imenu Jezus«.

 

Koliko vas lahko reče, da ste ravno zdaj prejeli ozdravljenje, in da je Božja moč prišla na vas?

 

In sedaj se spet zamenjajte. Ponovno pravim, ne dotikajte se. 1,2,3! Začnite!

 

»Oče, pošiljam Besedo, molim molitev vere in pošiljam Besedo, za ozdravitev, za moč, za celovitost, za zmago, za čudež. Vsaka bolezen, vsaka bolečina, pridi ven v imenu Jezus! Amen!«

 

Ponovno se obrni. Ponovno pravim, ni pomembna dolžina molitve. Kdo je čutil Besedo, ki je bila poslana iz strani tistega, ki je molil zate? Kdo je čutil Božjo moč? Dvigni roko.

 

In spet vsi dvignite obe roki in recite: »V imenu Jezusa, nikoli več me ne bodo prestrašili, da nebi položil roke na nekoga, ali molil ali poslal Besedo, ker sem spoznal, da jaz nisem zdravnik. Odgovornost ni moja. Moja naloga je moliti. Božja naloga je, da zdravi«.

 

Zdaj pa daj Gospodu slavo, aleluja!

 

Obstajajo tudi druge metode, na primer molitveni robčki. Apostol Pavel je vzel robce in rute, ki jih je nekaj časa imel na svojem telesu, in te so bile poslane k bolnikom. Bolni so bili ozdravljeni in obsedeni osvobojeni. Kako se lahko po blagu-tkanini pošilja delovanje Svetega Duha? Morate vedeti, da tu ne gre toliko za tkanino, kolikor gre za tistega, na katerem so bile.

 

Pavel je imel te robce in rute na sebi. Mogoče so bili oviti okoli njegovega pasu, ne vem. Bili so na njem. On se jih je dotaknil. Tkanina je postala kontaktna točka, ki naj bi ljudem pomagala, da bi sprostili svojo vero. Robčki sami po sebi ne zdravijo. Jezus je zdravnik. Toda tkanina te usmeri na tistega, ki je Zdravnik. Ko položite roko na blago in ga pošljete nekomu, gre vaš duhovni DNK v to tkanino. Povedal vam bom smešno zgodbo.

 

Ta zgodba se je zagotovo zgodila pred 20 leti. Moj oče je imel velik polip, ki se je nahajal v notranjosti njegovega nosu. In eden od zdravnikov mu je kirurško odstrani ta polip. Toda po tem, ko so ta polip izvlekli iz nosu, se krvavitev v nosu nikakor ni ustavila. Bil je še vedno pod anestezijo. Nikakor niso mogli ustaviti krvavitve. Moja mama je bila tam in izvlekla iz torbice robček, in rekla, da je tukaj eden od maziljenih Oralovih molitvenih robčkov.  Zdravnik je robček vzel, ga vstavil v njegov krvaveči nos in krvavitev se je takoj ustavila. To se ni zgodilo zaradi robčka ampak zaradi maziljenja tistega, ki je krpico mazilil. Krpa je predstavljala Jezusovo ime. Toda ali ni to samo navadna tkanina?

 

Bila je v mojem žepu, bila je oprana v pralnem stroju in posušena v sušilnem stroju. Nič posebnega ni na tej tkanini. Toda ko položim roko nanj, je na njej moj duhovni DNK.

In ko je ta tkanina položena na bolne, postane nevarna za hudiča, ker ta tkanina vsebuje moje molitve. Razposlal sem na milijone molitvenih robčkov. Poslali so mi jih ljudje. Ko sem jih prejel sem nanje položil svoje roke in jih odposlal nazaj ljudem. Od vsepovsod dobim pričevanja o ozdravljenju. Uporabijo ga kot točko stika. Bolniku pomagajo sprostiti njegovo vero.

 

Še ena močna stična točka je olje za maziljenje. Januarja smo imeli veliko storitev skozi maziljenje z oljem. Odvijala se je na TV programu. In poslali smo pisma vsem našim prijateljem in partnerjem po vsem svetu in jim obrazložili, kako je bilo olje za maziljenje uporabljeno v Božji Besedi. To boste našli po vsem Svetem pismu. Tudi pri olju velja, da samo po sebi ne ozdravlja. Gre za to, koga predstavlja.

 

Olje ni tisto, ki je posebno. Simbolizira tistega, ki ga predstavlja.

 

Samuel je uporabil olje za maziljenje, da je pomazilil Savla in Davida. Tudi Jakob 5. opisuje maziljenje z oljem v imenu Jezusa Kristusa. Toda v olju ni nič posebnega. Ni potrebno, da je to olje posebne vrste, ali olje iz posebnega, svetega kraja. To ni res. V olju samem po sebi ni moči za ozdravljenje. Olje je samo simbol Božje ozdravljajoče moči.

 

Ko smo nekoč pošiljali pisma našim duhovnim partnerjem, smo poslali v kuverti tudi vialo, (malo stekleničko) z oljem v Little Rock v  Arkansas. Tam je bil majhen deček, ki je bil gluh na eno uho. Ko se je vrnil iz šole; mama pa je pustila na mizi pismi naslovljeni nanjo in na očeta tega dečka, je deček odprl pismo, ga prebral, vzel stekleničko in si vlil olje v uho, na katerega ni slišal. In Bog je v trenutku ozdravil njegovo uho. Začel je slišati na to pred tem gluho uho, na katerega ni slišal že od rojstva. Star je bil približno 9-10 let.

 

Ko so nekoč takšne viale pošiljali v mnoga mesta, vernikom in Božjim služabnikom, smo jim samo predložili, naj za svojo uporabo (za ozdravljenje) samo položijo stekleničko v svoje roke in ljudje so prejemali ozdravljenje. Nato so nam te stekleničke z oljem vrnili in mi smo jih ponovno blagoslovili in poslali drugim ljudem v potrebi. Iz vseh strani dobivamo pričevanja ljudi, ki so bili ozdravljeni preko tega blagoslovljenega olja. Te stekleničke z oljem, to olje, so samo stične točke. Olje samo po sebi ni sveto. Je samo instrument. Pomaga nas usmeriti k tistemu, ki to dela, Jezusu Kristusu. Amen!

 

Verjetno je ena od najmočnejših stičnih točk molitev eden za drugega. Zato ponovno vstanite, in sestavili bomo skupine po 3, 4-5 ljudi skupaj. Molili bomo molitev vere drug za drugega.

 

Pred nekaj leti je bila v našem ministrstvu ženska, ki je zbolela za rakom. Zdravnik ji je rekel, da ima pred seboj le še 6 mesecev življenja. Upokojila se je in Gospod ji je spregovoril in rekel: »Želim, da poiščeš vse osebe v mestu, ki imajo raka. Želim, da greš do njih, položiš roke na vsakega od njih in moliš za njihovo ozdravitev. In to je delala več mesecev. Šest mesecev kasneje se je vrnila k zdravniku in zdravnik jo je pregledal, naredil običajne preiskave in razglasil, da v njenem telesu ni več raka.

 

Vrnila se je domov, spet začela hoditi v službo, dokler ni prišel čas, ko jo je Gospod poklical domov k Sebi.

 

Torej molitev enega za drugega je močan stik. Zato molite drug za drugega takoj zdaj.

»Oče, molim molitev vere nad bratom ali sestro, nad to mlado osebo, in govorim besedo ozdravljenja. Pošiljam ti jo v imenu Jezusa Kristusa. In ko molim to molitev vere verjamem, da se bo ta molitev vere vrnila tudi v obliki mojega lastnega ozdravljenja. Molim za njihovo ozdravljenje, da bi se to ozdravljenje vrnilo tudi k meni, v imenu Jezusa Kristusa. To molim, verujem in pričakujem čudež v imenu Jezusa Kristusa. Amen!

 

Kdo lahko reče, da je med molitvijo začutil Božjo moč?

 

In sedaj vstanite tisti, ki imate bolečine v kosteh, stopalih, kolenih, sklepih. Sedaj bom naredil, kar je moja žena Lindsay videla zame v svojih sanjah, ko mi je povedala, da Bog dodaja daru spoznanja, ki sem ga imel do sedaj, tudi milostne darove ozdravljenja, vendar ne, da bi se moral vsakogar posebej dotakniti.

 

Če ima kdo kakršno koli vrsto artritisa in potrebuje molitev, naj vstane.

 

Lahko je to vaš disk, vretence, hrbet, boki, kolena, gležnji. Lahko je vaša rama, trtica, roka, vrat, ali pa vas boli kakšen drug del telesa. Jaz sem proti bolečini. Sovražim bolečino. Ne poznam nikogar, ki bi se hvalil ali se veselil bolečine. Bolečina ne proslavlja Boga. Želim se znebiti bolečine. Verjetno je isto pri vas.

 

Sedaj naj se vsak, ki sedi zraven osebe, ki je vstala, te osebe dotakne.

 

»Oče, to, kar bom storil je nemogoče narediti s človeško močjo, toda Tebi ni nič nemogoče. Ne s silo in močjo, ampak z močjo Svetega Duha. Sedaj iztegujem svoje roke in molim molitev vere, ki jo izrekam zdaj. Prihaja ozdravitev na vsakogar, ozdravitev se že začenja. Zdaj govorim besedo ozdravitve vsaki kosti, vsaki mišici, vsemu, kar je atrofirano, ali ne deluje pravilno.

 

Govorim hrbtom, diskom in vretencem, naj bodo ozdravljeni v imenu Jezus. Govorim bolečim ramenom, in zapovedujem bolečinam, da popustijo. Zaprem jo v imenu Jezusa. Grajam bolečine v vratu, v ramenih, hrbtih, diskih, vretencih. Grajam bolečine v kolkih, kolenih in grajam vsako otekanje in otrdelost. Grajam vsako bolečino, ki se spušča navzdol po rokah ali navzdol po nogah. Grajam bolečino v gležnjih, stopalih ali kolenih, v imenu Jezusa Kristusa.

 

Vsaka artritična bolečina ali bolečina v povezavi s poškodbo, naj pride ven zdaj. Primem jo s svojo vero in jo izvlečem. Izvlečem jo. Izvlečem jo.

 

Sedaj dvignite svoje roke in ga začnite hvaliti in slaviti za vse, kar je storil za vas nocoj. Začnite premikati svoje roke, noge, upogibati kolena sklepe, obračati vrat, se skloniti, vse, kar prej niste mogli storiti. In sedaj dvigni roko, kdor je ob molitvi čutil Božji dotik. Temu se reče veleprodajno ozdravljenje.

 

Aleluja! Aleluja! Aleluja! Naj nekdo hvali Gospoda, ki ozdravlja!

 

Zdaj pa ti postavljam to vprašanje: »Kako težko je bilo to?« Ne glej mene, samo stojim tukaj in molim. Govorim z istim Jezusom s katerim se pogovarjaš tudi ti. Nimam več vere kot ti. Samo uporabljal bom to, ki jo imam in verjel. Ne bom sprejel ne, kot odgovor.

 

Lahko praviš: »Richard, kaj govoriš, saj se ni nič zgodilo«. Lahko stojim s tabo v veri, bili smo v molitvi soglasja, verjeli smo, sedaj pa pričakujemo čudež.

 

Ti pa boš rekel: »Saj veš, da se ni nič zgodilo.« Tudi takrat, ko je Jezus preklel smokvo ni bilo videti, da se je karkoli spremenilo, vendar se je v notranjosti začela dogajati sprememba. In tega se ni dalo videti z očesom, ni se videlo navzven. Mi nismo pristojni za izvršitev ali izvedbo tega, kar lahko naredi le Bog. Naša naloga je da molimo in verujemo.

 

In naslednji dan je rekel Peter: »Poglej, Jezus, smokva, ki si jo preklel se je posušila do korenin.« In Jezus je odgovoril: »Imejte vero v Boga, oziroma imejte Božjo vrsto vere.«

 

»Kdor bo rekel tej gori: ›Vzdigni se in se vrzi v morje‹ in ne bo dvomil v svojem srcu, temveč verjel, da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo zgodilo.«

(Marko 11:23).

 

In nato: »Zato vam pravim: Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo« (Marko 11:24).

 

Kristjani molijo in nato počakajo nekaj dni in ko ne vidijo spremembe, se odločijo, da ne bodo več verjeli.

 

Ko moliš, veruj. Ko moliš, veruj! Točno sredi svoje molitve, veruj! Ko moliš veruj, sprejmi in boš imel. Tako sva z ženo sprejela službo ozdravljenja. Vzela sva ta svetopisemski stavek, Marko 11:24 in ga citirala dan za dnem, dan za dnem. In nikomur nisva govorila o tem. O tem nisem govoril niti svojemu očetu. Tega nisem objavil na televiziji. Vsak dan sem to citiral in razglašal. Rekel sem, da je to moje, da je ta služba moja, da imam to službo ozdravljenja, čeprav v tem času še nihče ni bil ozdravljen. Vendar sem to imel z vero. Sprejemal sem to z vero in čez nekaj mesecev se je samo zgodilo. Eksplozivno se je začelo in ljudje so začeli ozdravljati.

 

To sem si prisvojil na osnovi Svetega pisma. To je bilo moje še preden se je uresničilo.

 

Obrni se k svojemu sosedu in reči: »Besede Svetega pisma so moje. Do Njega imaš prav tako pravico, kot jaz. Toda če ne boš vzel, če si ne boš prisvojil, potem ne bo tvoje. 

 

»Od dni Janeza Krstnika do zdaj si nebeško kraljestvo s silo utira pot in močni ga osvajajo«. (Matej 11:12).

 

Tu ne gre za fizično silo. Govorim o moči tvoje vere. Pravim, da je ozdravljenje moje. In hudič mi ga ne bo ukradel. Naj bo slavljeno Gospodovo ime!

 

In sedaj, če kdo potrebuje ozdravljenje v svojem srcu, zaradi situacije povezane s srcem, vstani. Če imaš probleme s krvnim tlakom. Če imaš problem s krvnim sladkorjem, vstani. Če ima kdo težave s sladkorno boleznijo, hipoglikemijo, težave povezane s srčno zaklopko, težave povezane z arterijami, krvne motnje, nepravilnost krvi, DNK-ja, težave z želodcem ali s katerim koli od vitalnih organov, z ledvicami, jetri, vranico, debelim črevesjem, žolčnikom, trebušno slinavko, težave z dihanjem, alergije, intolerance, preobčutljivosti, emfizem, KOPB, kakršnakoli težava z dihanjem, pljuči, hipertenzija, rak, tumor, polipe, izrastke, tvorbe, ali kaj podobnega, vstanite na noge, ali pa se mogoče želite dvigniti za nekoga, ki to potrebuje, v zastopanju zanj.

 

Z vso strastjo sovražim raka. Bog je razjezil vsakega raziskovalca, ki namerava iznajti zdravilo proti raku. Bog naj jih pomazili. Hvala Bogu za zdravnike. Hvala Bogu za molitev vere. Hvala Bogu za sodelovanje zdravnikov skupaj z molitvijo.

 

Sedaj kdorkoli sedi, naj se dotakne ob sebi stoječega brata ali sestre, čeprav opažam, da skoraj vsi stojite.

 

V imenu Jezusa grajam migrenski glavobol, in iztegujem roke, kakor je to videla moja žena v sanjah, in v imenu Jezusa Kristusa govorim z rakom. Ti grdi rak, ki mučiš Božje otroke, krvni rak, izstopi v imenu Jezusa Kristusa! Rak v možganih, izstopi! Rak na dojkah, izstopi! Rak na koži, pridi ven! Rak v kosteh, pridi ven! Rak v organu, pridi ven! Rak v žlezah, bezgavkah, pridi ven! V imenu Jezusa, vsak tumor, vsak izrastlina, oteklina, stopi se! Razkroji se in odmri prav zdaj v imenu Jezusa Kristusa!

 

Hvala ti, Oče! Hvala ti, Oče, za ozdravitev srca! Srce utripa normalno. Srčna mišica deluj normalno. Aorta naj deluje normalno in bitje srca umirjeno in pravilno. Težave s fibrilacijo, bodite ozdravljene v Jezusovem imenu. Naj se kri pretaka po arterijah brez zastojev, omejitev ali ovir. Naj se odprejo karotidne arterije in naj se kri pretaka brez ovir. Vsaka arterija, vsaka vena, vsaka kapilara naj bo prehodna in odprta za neomejen pretok krvi, od temena tvoje glave, do podplatov in prstov tvojih nog, v Jezusovem imenu.

 

Nocoj ti pošiljam Besedo za ozdravitev, v imenu Jezusa Kristusa. Hvala ti, Oče, za ozdravitev. Naj vsak ulcerozni kolitis, celiakija izstopi  v Jezusovem imenu in zapovedujem pravilno delovanje debelega črevesja. Grajam kolitis! Izstopi v Jezusovem imenu. Trebušna slinavka, jetra in ledvice, zapovedujem normalno delovanje v Jezusovem imenu, da bo telo proizvedlo pravo raven inzulina. Ne preveč in ne premalo, ampak pravilno raven inzulina.

 

Grajam sladkorno bolezen, hipoglikemijo. Bodi ozdravljen. Naj se tvoj krvni tlak uravna, če je previsok naj se zniža, če je prenizek, naj se zviša, v imenu Jezusa.

Hipertenzija, pridi ven!

Dodajam vizijo in slišim vsakega, ki ima težave z  vidom, ali sluhom, in potrebuje molitev, to se mora končati, v imenu Jezusa Kristusa.

Če ima kdo težave z dihanjem ali emfizem, astmo, KOPB, grajam te v imenu Jezusa Kristusa!

 

Grajam slepoto, glavkom, katarakto! Izstopi, v imenu Jezusa Kristusa!

Grajam izgubo sluha in grajam vsako bolečino, naj pride ven v imenu Jezusa Kristusa!

Grajam dezorientacijo in vrtoglavico, neravnovesje, težave z ravnotežjem. Pridi ven v imenu Jezusa Kristusa!

 

Fibroid, pridi ven v imenu Jezusa!

Vsi izrastki in bradavice naj odpadejo, v imenu Jezusa Kristusa!

Molim nocoj, ozdravljenje od temena tvoje glave, do prstov tvojih nog. Hudič, umakni se, umakni svoje gnile, smrdljive in umazane roke iz vsakogar, ki je tukaj prisoten.

Molim zate, brat, sestra, da ozdraviš in da se začne ozdravljenje udejanjati že nocoj, v imenu Jezusa Kristusa.

 

Vsi, ki stojite, prosim dvignite svoje roke pred Gospodom in začnite prejemati.

»Gospod, prejel sem, prejela sem! Prejel sem to, prejela sem svoje ozdravljenje! Prejel sem od Tebe, Gospod! Prejemam prav zdaj!«

 

Oče, nocoj se odločam prejeti od Tebe! Prejela sem! Oče, prejemam! Prejemam Tvoj dotik na svoji glavi. Prejemam Tvoj dotik na svojih prsih! Sprejemam Tvoj dotik na svojem trebuhu! Sprejemam tvoj dotik po nogah, stopalih, prstih, ramenih, hrbtu. Na bokih.

 

Sprejemam Tvoj dotik na svojem vratu, glavi, na vseh področjih, v vseh organih, svojega telesa, v vseh celicah. Nocoj prejemam ozdravitev. Prejemam jo, moja je.

 

Zahtevam, da prejmem molitev vere. Izjavljam, da od te noči naprej nisem več isti-a, kot sem bil-a.

 

Aleluja, slavite Gospoda! Slavite Gospoda!

 

Koliko vas lahko reče, da ste danes začutili Božji dotik, lahko reče, počutim se drugače? Čutim ozdravljenje. Pomahajte mi z roko, če je tako, če čutite svoje ozdravljenje.

 

To je bilo vredno vsega mojega potovanja k vam. Vredno je, da sem tukaj.

 

Opazujem ozdravljenje. Slišim Gospoda, ki govori; veleprodajno ozdravljenje.

 

Obrnite se drug k drugemu in recite: »Veleprodajno ozdravljenje.« Vzklikaj hvale Gospodu!

 

Zdaj dvigni svoje roke in reci: »Oče, hvala Ti, ker sem se danes naučil načel ozdravljenja, ki se jih bom držal, do konca svojega življenja. Nihče me ne bo nikoli prestrašil, da nebi na nekoga položil roke in molil molitev vere zanj, poslal Besedo ali uporabil molitveni robček, ali maziljeno olje, ali katero koli drugo metodo, ki mi jo pokaže Sveti Duh. Pogumen bom! Močan bom! Uporabil bom, kar si mi dal. In to je ime Jezus!«

 

Naj da nekdo hvalo in slavo Bogu! Aleluja! Aleluja! Aleluja! Slava Jezusu! Hvalite Boga! Slavite ga!

 

Od tega je najboljši nauk, ki se ga spomnim,: »Služba ozdravljenja ni raketna znanost. Vse, kar Bog potrebuje je, nekoga, ki je pripravljen. Ali ste pripravljeni?«

 

In veste kaj, bolj kot boste pripravljeni, več vrat se bo odprlo. In Bog bo naredil pot v življenje ljudi, ki potrebujejo molitev. In mogoče boš prav ti tisti, ki se boš odločil. Bog nam odpira pot da lahko služimo nekomu, za katerega bi si nikoli ne mislil da je to mogoče.

 

Imel sem veliko priložnosti, da služim poklicnim športnikom, politikom, vladnim voditeljem, poslovnim voditeljem, ker je Bog odprl vrata. In ko jih je odprl, sem stopil noter. Tebi lahko nekdo odpre vrata, toda ti moraš sam stopiti skoznje. Svobodno moraš stopiti skozi odprta vrata. Jaz sem bil pripravljen stopiti skozi ta vrata. Samo enkrat v življenju se mi je zgodilo, da nekdo ni prejel ozdravitve od mene. Ena ženska, ki je odklonila molitev.

 

Ko grem v bolnišnico molit za nekoga, se novica običajno širi in potem me srečujejo na hodnikih in vabijo v druge prostore. In molim za te ljudi. Ker ko ljudje zagledajo mene in mojo družino, pomislijo na ozdravitev. In za to se naša družina zavzema vsa ta leta. In to je taka čast. Samo enkrat v vseh teh letih, je ena oseba odklonila molitev, samo enkrat, v vseh teh letih, od takrat, ko sem začel služiti skupaj z Očetom, pa vse do danes. Lahko rečem, da je to precej dobro povprečje. Ženska je imela raka in se je odločila umreti. In če se odločiš, da hočeš umreti, imaš to pravico, da umreš. To je bilo tisto, kar je želela in pustil sem jo pri miru.

 

V notranjosti vsakogar je vakum, za ozdravljenje. Vsi bi želeli biti zdravi. Ne poznam nikogar, ki bi želel biti bolan. Globoko v nas je, da če nas udari bolezen, želimo ozdraveti. In tolikokrat sem imel najhujše grešnike, ki so prišli k meni zaradi ozdravitve, in osvobajanje po vsem svetu. Po vsem svetu sem molil za bolne, in preden sem poklical k oltarju, sem videl mnoge, ki so pričevali glede ozdravitev. In tudi tiste, ki so prihajali naprej, da predajo svoja srca Jezusu Kristusu.

 

Ozdravljenje je kot večerni zvon. In ko ste v njem, pridejo ljudje naprej, da dajo svoja srca Jezusu. Kajti ko vidite čudež, vas ta spremeni.

 

Spomnim se, da sem bil enkrat v Nazairu, v Zahodni Afriki, in ta narod je bil Francoska kolonija. In njihov nacionalni jezik je še vedno Francoščina, čeprav imajo tudi svoja Afriška narečja. In jaz sem bil povabljen v urad muslimanskega predsednika. Država je bila 98 % muslimanska. Takrat je bilo na tem področju znanih le 5.000 kristjanov, v celotni državi z 12 milijoni ljudi. In ker sem se ponudil, da pripeljem zdravnike in medicinske sestre, ter zdravila in hrano, nam je vlada dovolila vstopiti. Bilo je prvič v zgodovini Nazaira, da je bilo komu dovoljeno vstopiti, z namenom, da služi z namenom, prinesti ozdravljenje narodu, skozi pridiganje Evangelija. Bil sem celo povabljen v urad predsednika, ki je bil musliman. Ko sem prišel v pisarno, je on govoril. Tam je bil tudi tolmač in skupina zdravnikov, ki so prišli z mano. 4-5 zdravnikov in 12 medicinskih sester.

 

Nekaj časa smo se pogovarjali z njim in jaz sem z njim podelil vizijo, ki sem jo imel za njegov narod, za ozdravitev. In ko je bilo srečanje končano, sem mu stisnil roko in se obrnil, da bi odšel, in preko tolmača je rekel: »Dr. Roberts, ostanite, vi drugi pa stopite ven.« Mislil sem si, kaj počne, ker jaz nisem govoril Francosko. Niti pomislil nisem, da bi on govoril Angleško. Toda ko so vsi zapustilo prostor, skupaj s tolmačem, je on začel govoriti v popolni Angleščini.

 

In potem je rekel: »Dr. Roberts, saj veste, da sem musliman?« Odgovoril sem mu: »Da, gospod, vem.« In veste, da je mojo ženo zadela kap. Ali bi šli k meni domov in položili roke na mojo ženo, za njeno ozdravitev?« To je bil muslimanski predsednik.

 

In usedla sva se v predsedniško limuzino in se odpeljala do predsednikove rezidence, in vstopil v spalnico predsednika tega naroda.  Položil sem roke na njegovo ženo in potem na njegovo hčerko, za ozdravitev. Če se daš na razpolago, potem bo Bog naredil pot.

 

In muslimanski EULA-ji so bili na radiu, in govorili ljudem, naj ne gredo na Evangelizacijsko srečanje Richarda Robertsa, da ne bo čudežev. V prvi noči srečanja je bilo ozdravljenih devet slepih ljudi. Naslednjo noč je bilo ozdravljenih sedem popolnoma gluhih ljudi. Muslimani in EULA so prenehala govoriti proti meni. In na srečanju je bilo zbranih 30 do 35.000 ljudi na noč. Vsi so prišli na evangelizacijsko srečanje. V tistem tednu jih je 35.000 dalo svoja srca Jezusu, ker sem bil pripravljen stopiti skozi vrata, ki mi jih je odprl Bog.

 

In zdravniki, ki so prišli z mano, so razdelili na tone zdravil in opravili operacije, vključno z operacijo sive mrene. In razdelili smo četrt milijona obrokov hrane lačnim otrokom in se dotaknili tega naroda, ker sem bil pripravljen stopiti skozi vrata. Nisem bil prestrašen in ni me bilo sram. In ne bojim se dati slavo Bogu.


https://www.youtube.com/watch?v=9DyuQmtdLG0