Avtor neimenovan - OZDRAVLJENJE PRIPADA BOGU

 

OZDRAVLJENJE PRIPADA BOGU

Avtor neimenovan – anonimen

NJEGOVA MOČ JE BREZMEJNA

Spomnila sem se, da je moja babica prejšnji večer delala čez noč, tako da, ko mi je mimogrede povedala, da so jo zaradi težav z dihanjem »spet« in »kot običajno« odpeljali v bolnišnico, se v meni ni sprožil noben alarm. Vedela sem, da je včasih sopla in se soočala s težko sapo zaradi astme.

Skočila sem iz postelje, poklicala v službo in se odpravila v bolnišnico z dvema stekleničkama vode v torbici in knjigo z naslovom »Božje obljube in odgovori« v torbici, za vsak slučaj, da bi bila žejna in da bi jaz morda med čakanjem z njo potrebovala nekaj za branje.

STRAH

Prišla sem v bolnišnico in ugotovila, kje se moja babica nahaja, in medicinska sestra, ki me je peljala v njeno sobo, mi je rekla, da jo je bilo potrebno intubirati, in me vprašala, ali sem o tem že seznanjena.

Iskreno jaz nisem niti vedela, kaj to pomeni, a ko se je začel pojavljati strah, se je zdelo, da je njen glas postajal vedno nižji, medtem, ko sva hodili, dokler nisva končno prispeli v babičino sobo.

Ko sem prišla v sobo, je babica spala in je dihala po cevki. Spet se je v meni pojavil strah. Tokrat mi je namesto v ušesa udaril v kolena, in takoj so se mi začele tresti noge.

Medtem ko sem z medicinsko sestro sestavljala, kako se je vse skupaj zgodilo, nisem mogla kaj, da ne bi opazila, kako se je sestra pogovarjala z mano, zelo nežno in kot da iz nekega razloga ni pričakovala, da se bo kaj dosti spremenilo. Vendar sem to ignoriral in si rekel: »Mi smo otroci Najvišjega Boga in On je sposoben narediti vse.«

Medicinska sestra mi je prinesla toplo odejo in čudil sem se različnim aparatom, ki so jih priklopili na mojo babico. Preden sem se usedel na stol poleg nje, sem stopil k njej in jo podrgnil po roki in rekel: »Ne skrbi babica, Bog te ima.«

Močno sem molila k Bogu, da bi mi pomagal, da se umirim, da me strah ne bi prevzel. Vse, na kar sem pomislila, je bil verz, ki sem ga brala pred dnevi; Pisalo je: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.« (Janez 14:27). Verjetno sem ta verz citirala stokrat ali več.

Končno sem se počutila, kot da postajam močnejša. Svoji babici sem tudi brala verze, in čeprav se ni odzvala, sem pomislil, da bi morda lahko slišala, in želela, da bi jo spodbudila. Zbral sem tudi dovolj moči, da sem poklicala svojo družino in jim povedal, kaj se dogaja.

Nenehno sem brala biblijske verze in razmišljala, ta Bog, ki mu služim, je edini in res EDINI resnični, živi Bog. VEDNO je z mano; Ozdravil me je depresije, spremenil mi je življenje, rešil me je odvisnosti, ločil je Rdeče morje, ustvaril je celotno vesolje in vsako zvezdo na nebu, On je tisti, ki je naredil človeka iz prahu, On zmore vse.

Vedel sem le, da odkar je delal čudeže v Svetem pismu in v mojem lastnem življenju, da še ni naredil vseh čudežev.

MEHURČEK MIRU IN MOČI

Na spletu sem iskala pričevanja o osvoboditvi iz ICU. Našla sem jih nekaj, in morala sem prezreti nekaj negativnih stvari o starejših bolnikih, ki niso preživeli intenzivne nege in podobnih stvari.

Poleg tega, da sem v knjigi, ki sem jo imela v torbici, prebirala biblijske verze o ozdravljenju in odrešitvi, sem našla tudi spletno stran biblijskih verzov o ozdravljenju.

Sledila sem vsem korakom s tega spletnega mesta; začela sem peti hvalnice kar na urgenci in ODLOČNO moliti, medtem ko smo čakali 5 ur, da so mojo babico premestili na intenzivno nego. Povedala sem Bogu, da vem, da me je uslišal in vljubil ter da je tam z mano.

Potem pa sem nenadoma med petjem pesmi začutila, da je mehurček miru in moči prišel prav k meni! Bilo je v mojem prsnem košu, pod prsmi in v hrbtu. Bila sem presenečena! Tega občutka še nisem doživela!

Počutila sem se, kot da mi je kot otroku padlo zaupanje in me je nekdo ujel, še bolje, spet sem zares vedela, da nisem sama! Še danes sem presenečena nad tem.

ČLANI CERKVE MOLIJO ZA MOJO BABICO

Po tej neverjetni izkušnji me je družina poklicala nazaj in vprašala, ali sem še sama v bolnišnici.

Sčasoma sem opazila, da se je moja babica začela nekoliko premikati in ignorirala pogovor, ki sem ga slišala med medicinsko sestro urgence, ki je povedala medicinskim sestram na oddelku za intenzivno nego, da ko je moja babica prišla v bolnišnico, njena koncentracija v krvi »ni bila dobra.«

Vedela sem, da je moj Bog ustvaril njena pljuča in ji lahko da celo nova, če bi se tako odločil. Tisti dan sem se tudi postila, medtem ko sem molil in čakala, in preden sem se zavedala, smo bili na poti na intenzivno nego.

Takrat sem se že obrnila na člane cerkve in vse, ki sem jih poznala, ki bi bili pripravljeni moliti, in jih prosila, naj molijo za mojo babico. Ko sem prišla na intenzivno nego, so me medicinske sestre prosile, naj počakam v čakalnici, medtem ko jo bodo skopali.

Ko so jo namestili na oddelku za intenzivno nego, mi je ena medicinska sestra povedala, da je njena koncentracija v krvi odlična in da bodo lahko kmalu odstranili cevčico, ki jo je imela v ta namen napeljano v žilo, in zdravnik se je strinjal. Sčasoma so medicinske sestre omogočile, odstranitev pomirjevala in verjele, da bo tudi brez njih preživela mirno noč.

Sčasoma se je začela prebujati in dala sem ji pisalo in papir, da je lahko komunicirala z mano. Spomnim se, da je napisala, da je Bog dober. Vedela je, da ji je rešil življenje. Naslednji dan sem moral delati, zato je moja družina čez nekaj ur prišla k njej in prenočila pri njej.

Takoj po službi sem jo prišla pogledat in tam je bila moja babica, ki je dihala brez vstavljene cevi za dovajanje kisika To je bila ena najlepših stvari, ki sem jih kdaj videla. Še vedno je morala uporabljati kisik, v obliki maske, a njeno stanje se je vidno izboljševalo!

Medicinske sestre so povedale, da ne potrebuje več oddelka za intenzivno nego in da jo bodo premestile na oddelek za okrevanje, kjer je ostala le nekaj dni.

Edina stvar v zvezi s tem je bila, da njena raven kisika ni bila videti tako, kot bi morala, in zdravnik je mislil, da bo morda morala oditi domov s posodo za kisik.

Malo zgodovine o moji babici: Takrat je delala tri službe (skrbela je za tri zasebne paciente) in je upokojena podjetnica. Rezervoar za kisik preprosto ne sodi v njen življenjski slog.

Preden sem tisti dan odšla iz bolnišnice, sem ji povedala o možnosti, da bo šla domov s kisikom! Naslednji dan se je vrnila nazaj domov, brez rezervoarja za kisik.

Hvala, Bogu Očetu, hvala, Bogu Jezusu Kristusu, hvala Bogu, Svetemu Duhu! Čudeži pripadajo Tebi in upanje pripada Tebi. Ti nas ljubiš bolj, kot se lahko ljubimo same sebe, ali nas ljubi človek in Tvoja moč je brezmejna.

Hvala ti, GOSPOD, da si uslišal naše molitve in rešil življenje svoji hčerki!

Anonimno: Združene države