Curry Blake - SPUSTITE DUHA V VAŠE MESO

 

SPUSTITE DUHA V VAŠE MESO

Curry Blake

Moral sem se naučiti, kako sprostiti Duha, če sem potreboval ozdravitev. Moral sem se naučiti, kako ga spustiti iz svojega duha v svoje meso. Zelo dobro mi je uspevalo izpuščati Duha iz svojega duha v duha nekoga drugega. (Ki je potreboval ozdravitev). To sem naredil tako, da sem to nekako naredil v obratnem sorazmerju.

Kako to deluje? Kako to narediti?

Na začetku sem to delal natanko tako, kakor če bi to naredil za drugega človeka, ki je potreboval ozdravljenje. Položil bi roko (roke), na kateri koli del svojega telesa, ki je bil bolan in je potreboval ozdravljenje, ali karkoli že je to bilo. Kasneje sem ugotovil, da v resnici ni pomembno, ali polagam roke nase, ali ne, ker je Duh v meni in pokriva vse. In tako sem se na neki točki odločil, da bom naredil zaprto vezje in bom samo dal svoji roki skupaj in to je zaprti krog. Ostane tukaj. Ne gre nikamor naokrog.

Vem, da se vam mogoče zdi to neumno razmišljanje, toda to je bil zame samo način, kako sem si to lahko predstavljal. In potem sem spoznal, da ko sem znotraj, Bog vodi Duha po moji veri; sledi moji veri, moja vera odloča, kaj se bo zgodilo; da bo Sveti Duh ozdravil moje telo, ne glede na to, kaj je bolno, zato sem pravkar rekel: »To je tisto, kar bom naredil. Izbral bom z vero, da izpustim Božjega Duha iz svojega duha v svoje meso. In moj namen je, da ta bolečina, ta bolezen, karkoli že je, odide in da ozdravim. Gre za namen, da je moja vera šla tja, vzela Duha s seboj, z namenom, da sem ozdravljen in to sem dobil, ker sem v to verjel. In ko sem to storil, je stvar odšla.

Lahko bi vam povedal veliko primerov, ki so se mi zgodili v 40 letih. Prav tako sem se naučil, kako to storiti, tako da je za vas pravi ključ, poslušajte, da ni Božja volja, da če zbolite, da morate najti nekoga drugega, da bi bili lahko ozdravljeni. To ni Božja volja. Vendar je Bog poskrbel tudi na tak način, ker ve, da obstajajo pri kristjanih stopnje duhovne rasti.

Tako pravi v Jakob 5:14: »Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj nad njim molijo ter ga v Gospodovem imenu pomazilijo z oljem.«

Ko pa duhovno rasteš, se moraš zavedati, da si ti tisti, kateremu je Bog dal moč, da to stori, zato se moraš naučiti, to storiti sam za sebe in ne tekati k nekomu drugemu, da prejmeš ozdravljenje, ki ga potrebuješ. Vi naj bi bili prvi, ki boste ob tej pridigi naredili, da prejmete ozdravljenje, ker je to rekel v 8 poglavju pisma Rimljanom 8:11, kjer ti celo pove: »In če prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa, bo on, ki je obudil Kristusa od mrtvih, po svojem Duhu, ki prebiva v vas, priklical v življenje tudi vaša umrljiva telesa.« To je Duh, ki prebiva v vas. Torej, Bog vas želi ozdraviti z Božjim Duhom, ki prebiva v vas. Ker ko položim roke, je vse, kar počnem, da pakiram več v istem Duhu, kot ti, in spakiram dovolj, da preženem bolezen.

Na primer, vzamem steklenico v kateri je blatna voda. Odviješ pokrov iz te steklenice in jo postaviš izpod pipe za vodo, in vanjo začneš vlivati čisto vodo. Po nekaj minutah bo voda v steklenici popolnoma nova in čista. Tam, kjer je bila prej blatna voda, je sedaj čista voda. In to je vse. To pomeni, da z dotokom čiste vode izvržeš iz steklenice nesnago.

Isto je, ko v telo, svoje ali telo nekoga drugega, ki je bolno damo čisto vodo Duha, ki izžene in uniči smeti bolezni, itd. To je vse, kar moramo narediti. Za to ne potrebujem polagati roke niti na druge, niti nase. Zakaj? Na primer, če sem si prizadeval za varnost zaposlitve, bi lahko rekel, da potrebujem roke, vendar tega ne potrebujem narediti. Poskušam opraviti svoje delo in ti želim pomagati odrasti, da boš videti kot Jezus. Ali je Jezus kdaj šel k nekomu, da bi ga prosil, naj zaradi neke telesne težave, nekdo položi roke nanj, da bi ozdravel. On sploh ni bil bolan. Torej če mu hočemo biti podobni, potem tudi nam ni potrebno oditi k nekomu, da to stori namesto nas.

»Ljubezen med nami je postala popolna v tem tako, da imamo zaupnost na dan sodbe, kajti kakor biva On, tako bivamo tudi mi na tem svetu.« (1 Janez 4:17). Tako da vse, kar moraš storiti je, da bomo zdaj vzeli samo to stran, če si bolan v svojem telesu, se nekaj dogaja, in to ti narediš.

Pokazal ti bom, kako se odločiti zdaj. Božji Duh prebiva v tvojem duhu, v tvojem »osrčju« (trebuhu). Iz tvojega osrčja (trebuha), bodo tekle reke žive vode pravi Beseda. »Kdor veruje vame, bodo, kakor pravi Pismo, iz njegovega osrčja tekle reke žive vode.« (Janez 7:38).

Torej Sveti Duh prebiva tam, v tvojem osrčju in ti se moraš samo odločiti po veri: »Zdaj izpuščam Njegovega Duha, v vsako celico svojega telesa in v katero koli celico, katerikoli organ, ki je bolan, katera koli bolezen, ki se nahaja v mojem telesu, prav ta trenutek isti Duh, ki je Jezusa obudil od mrtvih, prežene to bolezen, bolečino ali slabost iz mojega telesa.« In ti si samo vzameš sekundo in pustiš, da Sveti Duh to stori in se odločiš, da boš verjel in ko boš naredil tisto, kar verjameš, se bo zgodilo. Če verjameš v popolno ozdravitev, boš popolnoma ozdravljen. Če verjameš v delno ozdravitev, boš delno ozdravljen. Če boš verjel, da boš ozdravljen čez tri dni, potem boš prejel postopno ozdravitev. Dobil boš to, v kar verjameš. To je zakon. Tega ni mogoče zaobiti.

Mogoče boš rekel: »Tega ne razumem, ker sem prepričan, da verujem,« toda jaz ti pravim, oprosti mi, ampak zaupal bom Jezusu, ne temu, kar misliš, da verjameš. Ampak če nisi dobro, ne verjameš, je to tako preprosto, da te ne ne pustim dol, rečem pa ti, odloči se, verjeti Božji Besedi in ne svojim občutkom. To je naša izbira. Amen!

In sedaj bomo naredili to, zelo hitro, v dveh minutah. Mislim, da ne bo trajalo tako dolgo.

Zaprite oči, spravite vse ostalo iz svojih misli. Ne razmišljajmo o drugih stvareh. In sedaj se odloči, če je v tvojem telesu bolezen, slabost, bo kmalu vseeno kaj je bilo, ali kaj je prav sedaj. Tik ob strani bodo, iz mojega osrčja tekle reke žive vode in tekle bodo iz mojega (vašega) duha, v moje (vaše) meso. In prav zdaj, ko gre ven, gre prav tja, kamor mora iti, da izžene bolezen. Božji Duh gre na to mesto in jo prežene ven in prav zdaj izpustim Božjega Duha, v moje meso. V Jezusovem imenu, amen, ker sem po Njegovih ranah ozdravljen-a.

Samo pusti, da deluje. Ne prizadevaj si dodati kaj iz sebe. Ne naprezaj se, samo sprosti se, ker Božji Duh to dela, ne ti. Edino, kar delaš ti, je, da veruješ, da On opravlja delo in da se življenje Duha pretaka v tvoje meso.

In kako to veš? Ker vse kar delam je, da oznanjam Božjo Besedo, in Njegove Besede so življenje in zdravje, vsemu njihovemu mesu. »Kajti življenje so temu, ki jih najde, zdravje celemu njegovemu telesu.« (Pregovori 4:22).

Njegov Duh in življenje in so zdravje za vse vaše meso. Ta isti Duh, ki je v vas, je življenje in zdravje za vse vaše telo. V Jezusovem imenu, amen!

Izpis iz videa - https://www.youtube.com/watch?v=K48szl5Bg4Q

Avtor neimenovan - OZDRAVLJENJE PRIPADA BOGU

 

OZDRAVLJENJE PRIPADA BOGU

Avtor neimenovan – anonimen

NJEGOVA MOČ JE BREZMEJNA

Spomnila sem se, da je moja babica prejšnji večer delala čez noč, tako da, ko mi je mimogrede povedala, da so jo zaradi težav z dihanjem »spet« in »kot običajno« odpeljali v bolnišnico, se v meni ni sprožil noben alarm. Vedela sem, da je včasih sopla in se soočala s težko sapo zaradi astme.

Skočila sem iz postelje, poklicala v službo in se odpravila v bolnišnico z dvema stekleničkama vode v torbici in knjigo z naslovom »Božje obljube in odgovori« v torbici, za vsak slučaj, da bi bila žejna in da bi jaz morda med čakanjem z njo potrebovala nekaj za branje.

STRAH

Prišla sem v bolnišnico in ugotovila, kje se moja babica nahaja, in medicinska sestra, ki me je peljala v njeno sobo, mi je rekla, da jo je bilo potrebno intubirati, in me vprašala, ali sem o tem že seznanjena.

Iskreno jaz nisem niti vedela, kaj to pomeni, a ko se je začel pojavljati strah, se je zdelo, da je njen glas postajal vedno nižji, medtem, ko sva hodili, dokler nisva končno prispeli v babičino sobo.

Ko sem prišla v sobo, je babica spala in je dihala po cevki. Spet se je v meni pojavil strah. Tokrat mi je namesto v ušesa udaril v kolena, in takoj so se mi začele tresti noge.

Medtem ko sem z medicinsko sestro sestavljala, kako se je vse skupaj zgodilo, nisem mogla kaj, da ne bi opazila, kako se je sestra pogovarjala z mano, zelo nežno in kot da iz nekega razloga ni pričakovala, da se bo kaj dosti spremenilo. Vendar sem to ignoriral in si rekel: »Mi smo otroci Najvišjega Boga in On je sposoben narediti vse.«

Medicinska sestra mi je prinesla toplo odejo in čudil sem se različnim aparatom, ki so jih priklopili na mojo babico. Preden sem se usedel na stol poleg nje, sem stopil k njej in jo podrgnil po roki in rekel: »Ne skrbi babica, Bog te ima.«

Močno sem molila k Bogu, da bi mi pomagal, da se umirim, da me strah ne bi prevzel. Vse, na kar sem pomislila, je bil verz, ki sem ga brala pred dnevi; Pisalo je: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.« (Janez 14:27). Verjetno sem ta verz citirala stokrat ali več.

Končno sem se počutila, kot da postajam močnejša. Svoji babici sem tudi brala verze, in čeprav se ni odzvala, sem pomislil, da bi morda lahko slišala, in želela, da bi jo spodbudila. Zbral sem tudi dovolj moči, da sem poklicala svojo družino in jim povedal, kaj se dogaja.

Nenehno sem brala biblijske verze in razmišljala, ta Bog, ki mu služim, je edini in res EDINI resnični, živi Bog. VEDNO je z mano; Ozdravil me je depresije, spremenil mi je življenje, rešil me je odvisnosti, ločil je Rdeče morje, ustvaril je celotno vesolje in vsako zvezdo na nebu, On je tisti, ki je naredil človeka iz prahu, On zmore vse.

Vedel sem le, da odkar je delal čudeže v Svetem pismu in v mojem lastnem življenju, da še ni naredil vseh čudežev.

MEHURČEK MIRU IN MOČI

Na spletu sem iskala pričevanja o osvoboditvi iz ICU. Našla sem jih nekaj, in morala sem prezreti nekaj negativnih stvari o starejših bolnikih, ki niso preživeli intenzivne nege in podobnih stvari.

Poleg tega, da sem v knjigi, ki sem jo imela v torbici, prebirala biblijske verze o ozdravljenju in odrešitvi, sem našla tudi spletno stran biblijskih verzov o ozdravljenju.

Sledila sem vsem korakom s tega spletnega mesta; začela sem peti hvalnice kar na urgenci in ODLOČNO moliti, medtem ko smo čakali 5 ur, da so mojo babico premestili na intenzivno nego. Povedala sem Bogu, da vem, da me je uslišal in vljubil ter da je tam z mano.

Potem pa sem nenadoma med petjem pesmi začutila, da je mehurček miru in moči prišel prav k meni! Bilo je v mojem prsnem košu, pod prsmi in v hrbtu. Bila sem presenečena! Tega občutka še nisem doživela!

Počutila sem se, kot da mi je kot otroku padlo zaupanje in me je nekdo ujel, še bolje, spet sem zares vedela, da nisem sama! Še danes sem presenečena nad tem.

ČLANI CERKVE MOLIJO ZA MOJO BABICO

Po tej neverjetni izkušnji me je družina poklicala nazaj in vprašala, ali sem še sama v bolnišnici.

Sčasoma sem opazila, da se je moja babica začela nekoliko premikati in ignorirala pogovor, ki sem ga slišala med medicinsko sestro urgence, ki je povedala medicinskim sestram na oddelku za intenzivno nego, da ko je moja babica prišla v bolnišnico, njena koncentracija v krvi »ni bila dobra.«

Vedela sem, da je moj Bog ustvaril njena pljuča in ji lahko da celo nova, če bi se tako odločil. Tisti dan sem se tudi postila, medtem ko sem molil in čakala, in preden sem se zavedala, smo bili na poti na intenzivno nego.

Takrat sem se že obrnila na člane cerkve in vse, ki sem jih poznala, ki bi bili pripravljeni moliti, in jih prosila, naj molijo za mojo babico. Ko sem prišla na intenzivno nego, so me medicinske sestre prosile, naj počakam v čakalnici, medtem ko jo bodo skopali.

Ko so jo namestili na oddelku za intenzivno nego, mi je ena medicinska sestra povedala, da je njena koncentracija v krvi odlična in da bodo lahko kmalu odstranili cevčico, ki jo je imela v ta namen napeljano v žilo, in zdravnik se je strinjal. Sčasoma so medicinske sestre omogočile, odstranitev pomirjevala in verjele, da bo tudi brez njih preživela mirno noč.

Sčasoma se je začela prebujati in dala sem ji pisalo in papir, da je lahko komunicirala z mano. Spomnim se, da je napisala, da je Bog dober. Vedela je, da ji je rešil življenje. Naslednji dan sem moral delati, zato je moja družina čez nekaj ur prišla k njej in prenočila pri njej.

Takoj po službi sem jo prišla pogledat in tam je bila moja babica, ki je dihala brez vstavljene cevi za dovajanje kisika To je bila ena najlepših stvari, ki sem jih kdaj videla. Še vedno je morala uporabljati kisik, v obliki maske, a njeno stanje se je vidno izboljševalo!

Medicinske sestre so povedale, da ne potrebuje več oddelka za intenzivno nego in da jo bodo premestile na oddelek za okrevanje, kjer je ostala le nekaj dni.

Edina stvar v zvezi s tem je bila, da njena raven kisika ni bila videti tako, kot bi morala, in zdravnik je mislil, da bo morda morala oditi domov s posodo za kisik.

Malo zgodovine o moji babici: Takrat je delala tri službe (skrbela je za tri zasebne paciente) in je upokojena podjetnica. Rezervoar za kisik preprosto ne sodi v njen življenjski slog.

Preden sem tisti dan odšla iz bolnišnice, sem ji povedala o možnosti, da bo šla domov s kisikom! Naslednji dan se je vrnila nazaj domov, brez rezervoarja za kisik.

Hvala, Bogu Očetu, hvala, Bogu Jezusu Kristusu, hvala Bogu, Svetemu Duhu! Čudeži pripadajo Tebi in upanje pripada Tebi. Ti nas ljubiš bolj, kot se lahko ljubimo same sebe, ali nas ljubi človek in Tvoja moč je brezmejna.

Hvala ti, GOSPOD, da si uslišal naše molitve in rešil življenje svoji hčerki!

Anonimno: Združene države

Carina Imbrogno - MOJA ČUDEŽNA ZGODBA

 

MOJA ČUDEŽNA ZGODBA


Carina Imbrogno








Moje ime je Carina Imbrogno in sem se rodila leta 1974 v Buenos Airesu v Argentini italijanskim priseljencem. Rodila sem se z redko genetsko motnjo, imenovano Ehlers-Danlosov sindrom, tip kifoskolioze, vendar je bila diagnosticirana šele leta 2015. 
Zaradi te bolezni sem imela od drugega leta naprej hudo skoliozno kifozo. Sem najmlajša od osmih otrok. Bile smo štiri punce in štirje fantje. Moja najstarejša sestra je umrla za levkemijo že kot majhen otrok. Odraščala sem z zelo težkim očetom.
Leta pozneje sem spoznala, da se me je oče vedno sramoval zaradi mojega videza. Ko sem odraščala, so me tudi drugi otroci zasramovali in me dražili zaradi moje zelo izrazite rebrne grbe. Veliko operacij in nošenje ortopedskih naramnic ni bilo lahko! 
Ortopedske naramnice in ovitke sem začela nositi od 2. do 11. leta, nato pa spet kot odrasla oseba. Prvo odprto operacijo na hrbtu sem imela pri 10 letih. Moja hrbtenica se je tako hitro sesula, da sem težko dihala. Zdravniki so mi pojasnili, da potrebujem nujno odprto operacijo hrbtenice, ker so se mi rebra sesedala na pljuča, zaradi česar sem težko dihala. 
Imela sem krivuljo 89 stopinj in drugo krivuljo 56 stopinj. Zdravniki so nam pojasnili, da imam smrtonosno vrsto kifoskolioze in da bi brez operacije sigurno umrla. Imela sem operacijo in vstavili so mi kovinsko palico, da bi preprečila, da bi se moja hrbtenica še naprej ukrivljala. 
Žal sem imela zaplete. Nekaj ​​dni po tem, ko so me poslali domov iz bolnišnice, sem dobila zelo visoko temperaturo. Šla sem k zdravniku in odkril je, da imam zaradi operacije močno okužbo. Zaradi te okužbe sem skoraj umrla, zaradi česar sem bila hospitalizirana za tri mesece. Na srečo se je bolezen končno pozdravila.
Bala sem se, da ne bom nikoli našla nikogar, s katerim bi se lahko poročila,
Kljub temu, da so mi operativno vstavili v hrbtenico kovinsko palico, mi je sčasoma ta palica, ki so mi jo vstavili v otroštvu, začela povzročati težave. Ko sem bila stara 18 let, se je palica nekako premaknila s svojega mesta in zdravniki so menili, da je to povzročalo moje migrenske glavobole. 
Končno sem morala iti na drugo operacijo, da bi mi odstranili del palice. Moji migrenski glavoboli so končno izginili, vendar sem se borila s svojo hudo in bolečo rebrno grbo in bala sem se, da ne bom nikoli nikogar našla zaradi svojega videza.
Leta 1996 so me sprejeli v šolo na Fashion Institute of Technology v New Yorku, kjer sem študiral tekstilno oblikovanje. Diplomiral sem leta 2000 s povprečjem 3,8. Moja učiteljica likovne umetnosti Susan Rietman, s katero sem zelo blizu, me je vedno podpirala pri mojem delu in me motivirala, da sem verjela vase.  
Kmalu po tem, ko sem diplomirala, sem nekoga spoznala in se poročila, a sem se na žalost znašla v nasilnem razmerju. Ko sem se ločila od moža, ki je bil nasilen, so mi diagnosticirali endometriozo. Zaradi te bolezni sem imela pet operacij trebuha, kar je povzročilo več zapletov. To je bila boleča bolezen.  

VEDNO BO Z MANO

V tem času sem sanjala, da mi je Bog rekel, da bom šla skozi številne težave, vendar ne bom umrla in On bo vedno z menoj.
Konec leta 2004 sem imela operacijo, s katero so popravili izrazito rebrno grbo, vendar je bila neuspešna in je povzročila hitri propad hrbtenice. Imela sem namreč zelo redko in agresivno vrsto kifoskolioze. Zdravniki so mi rekli, da mi ne morejo pomagati in da bom končala na invalidskem vozičku in kmalu umrl. 
Ostala sem prikovana na posteljo in z mnogimi zdravili, da sem ostal živa. Do leta 2006 sem imela stransko krivuljo 115 stopinj in konkavno krivuljo 120 stopinj. Počutila sem se brezupno in prestrašeno. Noben zdravnik se me ni več dotaknil, ker je bilo moje stanje tako hudo in zapleteno, imela pa sem samo državno zavarovanje, ki ne krije 500.000 $ plus stroškov za operacije.

ČUDEŽNA ZGODBA

Neke noči sem sanjala o Bitju, napolnjenem z belo svetlobo, ki je dal svojo roko skozi mene in mi zravnal hrbtenico. Nato sem v sanjah vstala in odšla.  
Dva tedna pozneje sem našla zdravnika, ki mi je rešil življenje. Najstarejša sestra Ana me je odpeljala v Teksas, kjer mi je ta zdravnica lahko popravila sesuto hrbtenico in rebrno grbo. Vstavila mi je dve palici in 26 vijakov, ki držijo hrbtenico, devet reber pa je bilo odrezanih in zmanjšanih po velikosti, da se minimizira rebra. 
Od operacije naprej sem zrasla pet centimetrov. To je bil zame čudež. Za uspešnost moje operacije je bila zaslužna dr. Šelekov in celotna ekipa, ki je poseg opravila, in ga označila za čudež. Za vedno ji bom hvaležna za to, kar je naredila zame. Žal je dve leti pozneje umrla.
Po operaciji hrbtenice mi je šlo tako dobro, da sem se lahko odpravil v Argentino k staršem. Še posebej sem želela videti svojo mamo, ki ni verjela, da sem dobro. 

PRIKLENJENA NA POSTELJO IN OBČUTEK BREZUPNOSTI

Na žalost sem nekaj let po operaciji začela trpeti za hudo depresijo in anksioznostjo. Še nikoli se nisem tako počutila. 
Zdravniki so na koncu odkrili, da imam odpoved jajčnikov in da grem v zgodnjo menopavzo. Zaradi številnih stranskih učinkov in občutljivosti, ki jih imam, ni bilo nobenih zdravil, ki bi jih lahko prenašala.  
Takrat sem bil stara 33 let, in živela sem v bratovi kleti in moja depresija in anksioznost brez zdravil sta se tako poslabšali, da sem štiri leta preživela prikovana na posteljo in se počutila brezupno. 
Edina oseba, ki mi je dala upanje, je bil oče Frank, ki me je obiskal. Leta 2013 sem šla na kliniko Mayo v Minnesoti, kjer so odkrili, da imam disfunkcijo mišic medeničnega dna, kar je povečalo mojo IBS, zaradi česar mi je bilo težko iti na stranišče.  
Med vsem tem trpljenjem sem nekega dne leta 2013 dobila po pošti pismo, v katerem je pisalo, da sem naslednja na seznamu za najem majhnega stanovanja za invalide v Stamfordu, CT. Novica me je tako zelo razveselila, ker sem na to priložnost čakala že osem let, hkrati pa me je bilo zaradi številnih zdravstvenih težav strah osamosvojitve. 
Do oktobra 2014 sem bila tako bolna, da nisem mogla veliko piti ali jesti in tehtal sem le 92 funtov. (41,7 kg). Spomnim se, da sem poklicala svojo profesorico na kolidžu Susan Reitman, ki mi je svetovala, naj pridem na Goro Sinaj, kjer bi lahko našli zdravljenje, ki bi ga lahko prenašala. 

ŠE EN ČUDEŽ

Svoj 40. rojstni dan sem preživela v bolnišnici Mount Sinai. Takrat sem molila k Bogu in obljubila, da če mi bo še enkrat rešil življenje, bom začel risati in slikati, saj je bila umetnost vedno nekaj, kar sem želela početi.  
Po nekaj tednih sem se začela počutiti bolje. Kljub temu sem le nekaj dni po odpustu iz bolnišnice dobila pljučno embolijo in spet pristala v bolnišnici. Zdravniki so me opozorili, da lahko umrem, če zdravila za redčenje krvi ne bodo delovala. Bila sem okamenela, vendar sem ves čas razmišljal o svojih sanjah z Bogom in nekako sem vedela, da bom v redu.  

POIŠČITE AMAZON

"Kot Amazonov sodelavec zaslužim s kvalificiranimi nakupi." 

NAVDIHNIL ME JE ČUDEŽNI OTROK

Leto prej, ko sem si ogledalA film Heaven is For Real, (Nebesa so resnična), sem se seznanila z življenjem in delom umetnice Akiane Kramarik. Ta čudež me je navdihnil za umetnost, predvsem za slikanje. Njena zgodba o srečanju z Bogom mi je pomagala videti in verjeti, da so moje sanje resnične.  
Takoj, ko mi je bilo bolje, mi je moj tesni prijatelj David Anderson finančno pomagal pri nakupu umetniških potrebščin za začetek moje umetnosti. Vedno je verjel vame, tudi ko sem dvomila. Začela sem se učiti risati in slikati. 
Večinoma sem samouk v likovni umetnosti. Naj omenim, da je zame učenje pravi izziv, ker imam motnjo pomanjkanja pozornosti in motnjo zadrževanja, dve zahtevni učni motnji.
Ugotovila sem, da se lahko najbolje naučim. Tako zadnja štiri leta rišem in slikam v različnih medijih, kot so gvaš, barve, akvareli, barvni svinčnik, grafit, akrili, olja in pasteli. Zaradi mojih invalidnosti in omejitev je velik del mojega dela iz fotografij. 



MOJE DELO JE BILO SPREJETO

Portrete sem začela delati potem, ko sem enkrat na teden začela delati prostovoljno v vrtcu, kjer sem se z otroki ukvarjala z umetnostjo in obrtjo. Navdihovali so me, da jih narišem in slikam. Rada slikam tudi živali, tudi hišne ljubljenčke ljudi. Delam z veliko detajli, zato je moje delo videti zelo realistično. Imam resnično strast do tega, kar počnem. 
Prijavila sem se na več kot 10 žiriranih razstav, kjer je bilo moje delo sprejeto na vseh razstavah. Januarja 2017 sem osvojila tretje mesto na Stamford Art Association. Vstopila sem v prvi portret, ki sem ga kdaj naredila, in sicer mojo mater, ki jo žal izgubljam zaradi Alzheimerjeve bolezni. 
Zmaga s portretom moje matere mi je tako veliko pomenila. Prvo mesto sem osvojila s portretom Jadena v grafitu v umetniškem centru Rowayton. Osvojil sem tudi tretje mesto z grafitnim portretom Melise. 
Zaradi vseh mojih dosežkov sem delala še bolj trdo. Moja zgodba je bila objavljena v španskem časopisu La Voz, nazadnje pa je bila objavljena v angleščini in španščini v reviji Latin Colours. Lahko greste na naslednjo povezavo Carina Imbrogno, umetnica in prvakinja življenja–Liber-Art.




HVALEŽNA IN BLAGOSLOVLJENA

Zelo sem hvaležna za povezave, ki sem jih vzpostavil prek Instagrama. Zelo me je navdihnil prijatelj na Instagramu po imenu Richard Macwee, ki ima sedež na Škotskem in je fantastičen umetnik, risanja divjih živali. Njegovo delo me je navdihnilo tudi za moje nadaljnje risanje živali. 
Prav tako sem zelo hvaležna in blagoslovljena, da sem se z družino preselila v ZDA, kjer je bilo moje življenje tolikokrat rešeno. Moj cilj je, da se sčasoma še bolj utrdim v tistem, kar znam, in da postajam vedno boljša v tem, kar delam.  
Odprta sem za preizkušanje različnih tehnik. Moj studio je v moji majhni dnevni sobi, vendar upam, da bom nekega dne imela studio izven svojega stanovanja.


https://www.trusting-in-jesus.com/miraclestory.html

Ndanatswa - LETO DNI ŽIVLJENJA

 

PRIČEVANJE O OZDRAVLJENJU NDANATSWAE

LETO DNI ŽIVLJENJA

Rak je srečal Jezusa Kristusa in se priklonil:

»Bog ni človek, da bi lagal, ne sin človekov, da bi se kesal. Ali morda reče in ne stori, govori in ne izpolni?« (4 Mojzesova 23:19).

To je verz, ki mi ga je Bog položil na srce na dan, ko sem prejela diagnozo, ki je spremenila moje življenje. Leta 2015 so mi diagnosticirali lokalno napredovani, invazivni lobularni karcinom leve dojke, stopnja 2ER 8/8 HER2 negativna, 5/8 vozlišč (rak dojke).

Spomnim se, da sem sedela v pisarni svojega svetovalca in nisem mogla ustaviti solz, ki so mi tekle po obrazu. Sprva sem se zalotila, da med enim in drugim vzdihom molim v jezikih, da bi zavrnila to grozljivo novico, potem pa je Bog okrepil mojo odločenost in zaupanje.

V tistem trenutku me je Bog pripeljal do odločitve, da se bom borila s to grozljivo boleznijo in jo premagala. Prestala sem kemoterapijo in radioterapijo, samo da so mi povedali, da nobena od njih ni bila zelo učinkovita, saj se je tumor pritrdil na mojo prsno steno in mi ni pustil ničesar več, kar bi mi bilo mogoče storiti.

Nisem hotela umreti in vedela sem, da ni nobenega rezervnega načrta, razen tega, da v celoti in absolutno zaupam Bogu Očetu, Bogu Svetemu Duhu in Bogu Jezusu Kristusu. Odločila sem se oklepati njegovih obljub, ker sem vedela, da bo zvest, da jih uresniči. Nato je deloval na močan način.

Ob dejstvu, da živim v Združenem kraljestvu sama, medtem ko je moja družina v Zimbabveju, sem čutila veliko težo, ko so mi povedali, da imam pred sabo le še eno leto življenja. Spomnim se, da sem vprašala Boga, kdo je izzval njegovo moč? Čeprav sem zaupala vanj, sem potreboval nenehno vodstvo skozi molitev.

Pri tem me je Sveti Duh vodil k iskanju modrosti pri mojem svetovalcu glede napotitve v specializirano bolnišnico. Ta pogovor me je pripeljal do tega, da so me sprejeli v Royal Marsden, kjer naj bi mi Bog sledil na največji možni način.

Kirurgi v Royal Marsden so lahko operirali in vsa rakava vozlišča, vključno s samim tumorjem, so bila uspešno odstranjena. Bog je bil res zvest svojim obljubam, kot mi jih je dal na srce v 4 Mojzesovi 23:19. Odgovoril je na moje številne molitve.

Vrnili so se rezultati MRI po operaciji, ki so pokazali, da nimam več raka. Veselila sem se Božje zmage, ko mi je kirurg rekel, da sem trenutno, »kot da nikoli ne bi imel raka.« Te besede odzvanjajo v mojem srcu še danes in me spominjajo na Božjo moč in zvestobo.

Jehovah Rapha je zdravnik in je veliko močnejši od katere koli bolezni. To mi je pokazal z močnim ozdravljenjem, ki ga je prinesel v moje življenje.

Vse, ki slišijo mojo zgodbo, želim spodbuditi z Jezusovimi besedami v Mateju 17:20: »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.«

Bog je v mojem življenju dokazal, da je to res, in brez sence dvoma verjamem, da lahko to stori tudi za vas.

Trdno verjamem, da me je Bog ozdravil, da bi lahko širila Jezusov evangelij, in delila z drugimi, kako me je ozdravil, in spodbujala druge, ki se borijo s to boleznijo, tako z mojim pričevanjem kot s svojo lastno vero in molitvijo.

Veliko spodbudo sem našla pri pridigah na TBN in KICC TV, pa tudi v ministrstvih Sida Rotha, Nathaniela Basseyja Hallelujah Challenge, Joyce Meyer Ministries, Daystar TV, Bill Winston Ministries in Josepha Princea.

Če bi kdo, ki se bori z rakom, želel, da bi molila z njimi, me prosim kontaktirajte preko te spletne strani ali če me želite rezervirati za govorni nastop, da bi slišali celotno potovanje mojih številnih srečanj z Bogom in kako sem se boril proti raku dojke, sama in premagala to glavno oviro v mojem življenju.

Hvala, ker ste prebrali moje pričevanje, in Bog vas blagoslovi.

Ndanatswa, (Anglija, Združeno kraljestvo).

Anja Scrooby - OZDRAVLJENA SEM BILA PO VERI

 OZDRAVLJENA SEM BILA PO VERI

Anja Scrooby

Čutim, da je bistveno, da svojo zgodbo delim s svetom, in upam, da bodo lahko tudi drugi spoznali, kako velik je Bog.

Čutim, da se prerokbe uresničujejo kot še nikoli doslej, in še naprej bom delila ta čudež, dokler ljudje ne bodo spoznali, da je Bog resničen in da za vse nas skrbi in nas ljubi. Niti ene osebe ni, ki je ne bi ljubil; pravzaprav Bog je ljubezen. Prosim, delite moje pričevanje, postavljajte vprašanja, glede na to. Imam papirje, zgoščenke itd. Verjemi, pred svojim čudežem sem hotela vse videti črno na belem.

Bog zdravi ljudi fizično, čustveno in duhovno. Vsak dan vidim veliko čudežev; preštejte svoje blagoslove. Uporabite to dobo milosti, ki vam je dana, da se pokesate od svojih grehov in sprejmete Jezusa v svoje življenje.

KAKO SEM BILA OZDRAVLJENA PO VERI?

Pozdravljeni! Moje ime je Anja Scrooby in sem iz Južne Afrike. To je moje pričevanje o mojem čudežnem ozdravljenju.

Bila sem na stadionu Moses Mabidah 20. aprila 2019, ko je bil velik, težki gostinski voziček, brezskrbno potisnjen od zadaj v mojo Ahilovo tetivo in mi jo je prerezal za več kot 80%.

Po tem sem imela operacijo, kjer jim je uspelo ponovno sestaviti tetivo. Na invalidskem vozičku sem opravila promocijski tečaj za vojaškega častnika.

Po operaciji se mi je rana, kjer so mi zašili ahilovo tetivo, nenadoma okužila. Po tem sem skoraj izgubila nogo.

Zdravniki so mi rekli, da mi jo bodo morali zaradi okužbe delno izrezati in tako je bila moja tetiva 5 cm prekratka. Da bi mi tetivo lahko ponovno operativno podaljšali, bi morala iti na obsežno operacijo podaljšanja kite, kjer sem imel dve možnosti:

1. Lahko bi mi vstavili kite mrtve osebe

2. Lahko bi mi vstavili umetno tetivo in jo povezali z obstoječo mojo tetivo.

Morala sem čakati zelo dolgo, da se mi je rana zacelila, ker če bi se okužba ponovila, so bile možnosti veliko večje, da bi lahko izgubila nogo, a tokrat za vedno!

Ko se je zacelilo, sem šla k prvotnemu kirurgu, ki je opravil operacijo, in rekel je, da mi na osnovi zdravniškega poročila lahko potrdi, da je v tetivi 5 cm vrzeli, zato sem mu povedala, da je veliko ljudi molilo zame. Pogledal me je, se posmehljivo nasmehnil in rekel: »Tudi jaz bom molil zate, ampak potrebujemo drugo mnenje.«

Nato me je poslal na ultrazvok, izvidi pa so pokazali, da je na poti maščobno tkivo.

Tako bodo najprej morali odstraniti maščobno tkivo in nato operirati, da bi podaljšali tetivo, saj se zaradi maščobnega tkiva tetiva po operaciji ne bo mogla pritrditi.

Potem ko sem dala povratne informacije prvotnemu kirurgu, ki je opravil operacijo, je rekel, da je videti, kot da je tetiva pritrjena, vendar tega ne more potrditi, zato mi je predlagal, da moram iti po tretje mnenje k drugemu kirurgu. Tako sem šla, on pa je opravil obsežne preiskave in rekel, da je moja tetiva dejansko prekomerna v rasti in operacije ne potrebujem več !!!

Bog je deloval zame!! Rekel je tudi, da bo celjenje trajalo še štiri ali pet mesecev in da se moram pomiriti, ker je poškodba tetive ena najhujših poškodb, ki jih lahko dobite; običajno traja zeloooo dolgo časa, da se pozdravi. Opraviti bi morala tudi obsežno fizioterapijo, a na srečo vsaj brez operacije in podaljšanja! Bog je uslišal moje molitve in molitve bratov in sester!!!

Zato želim povedati, da sem kljub temu, da sem imela manj vere kot gorčično zrno, vseeno lahko premikala gore!!!!

Bog je živ in nam daje to dobo milosti, zato jo uporabite, da spremenite svoje življenje.

Ali se vam ne zdi, da bi bilo bolje živeti svoje življenje, kot da Bog obstaja, kot pa živeti svoje življenje, kot da ga ni, in potem umreti, in po smrti ugotoviti, da obstaja? Bog je edini, ki vam bo lahko dal počitek; tvoje življenje ima namen. Pravi, da ima preštet vsak las na naši glavi. Zaupaj mu; On te bo vodil in usmerjal tvojo pot.

Vse, kar Bog zahteva, je, da morate klicati njegovo ime, priznati svoje grehe in verjeti, da je Bog poslal svojega edinega Sina Jezusa, ki je umrl za nas na križu. Upam, da bo to pričevanje nekomu nekaj pomenilo in da boš odprl svoj um in srce ter videl, kakšnemu neverjetnemu, ljubečemu Bogu lahko služiš!

Čas je, da se vrnete na kolena, in sprejmete Boga v svoje življenje, kajti rekel je, da bodo stvari težke, a On bo vedno tam, da nas popelje skozi to. Zaupaj Bogu; naj vodi tvoje korake.

Bog vas blagoslovi in ​​varuje.

Anja: Južna Afrika

Amy McLeod - ČUDEŽNO OZDRAVLJENJE PO DESETIH LETIH KRONIČNE BOLEZNI

 

ČUDEŽNO OZDRAVLJENA PO DESETIH LETIH KRONIČNE BOLEZNI

Amy McLeod

Stara sem bila šestnajst let, ko se mi je življenje čez noč spremenilo. Bila sem zdrava, inteligentna in bistra najstnica, ki je nenadoma izgubila gibljivost, nisem mogla samostojno hoditi, razmišljati ali sprejemati odločitev. Tedni so se spremenili v mesece, moje stanje pa se je poslabšalo, kar je vplivalo na poklicno življenje in finance moje družine, zdaj pa so morali skrbeti zame polni delovni čas.

Naslednjih pet let sem preživela v bolnišnici in zunaj nje, naredila sem številne teste, preglede, zdravljenja, magnetno resonanco, rentgenske žarke, EKG, krvne preiskave in preizkušanja zdravil, da bi odkrili glavni vzrok za to stanje. Zdravniki so lahko videli, kako se fizična poškodba razvija, vendar niso našli osnovnega vzroka mojih simptomov.

"Če imate resno zdravstveno stanje, ki ni diagnosticirano, se počutite kot hodeći vprašaj. Ni diagnoze. Kako lahko najdete zdravljenje za težavo, ki je ne vidi nihče drugi?"

TOČKA OBRATA

Sredi leta 2017 smo v Nemčiji našli medicinski center, ki se je ukvarjal s specializiranimi preiskavami za bolezni. Opravila sem celoten obseg preiskav in moji rezultati so bili pozitivni na lajmsko bolezen. Moji markerji so bili visoki in to je pokazalo, da je ta bolezen zatrla moj imunski sistem.

Lymska borelioza je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Borrelia burgdorferi, ki se lahko prenese na človeka z ugrizom okuženega črnonogega ali jelenjega klopa.

Klop se okuži po hranjenju z okuženimi jeleni, pticami ali mišmi. Mnogi ljudje z lajmsko boreliozo se ne spominjajo ugriza klopa. V prvih treh do 30 dneh po okužbi s to bakterijo boste morda opazili, da je nekaj narobe, ali pa tudi ne.

Simptomi se lahko gibljejo od bolj očitnih do bolj subtilnih do nobenih. Lahko se pojavi zvišana telesna temperatura, glavobol, mrzlica in otekle bezgavke. Morda se počutite utrujeni ali imate bolečine v mišicah in sklepih. Lahko se pojavi značilna rdečina »bikovega očesa«, ki se v medicinskem smislu imenuje erythema migrans (EM). Ali pa morda niti tega ne.

Osem let brez ustreznega zdravljenja, sem zdaj imela kronično, pozno lajmsko bolezen in nevroboreliozo (NBL), kjer bolezen začne povzročati uničenje živčnega sistema.

V tem obdobju sem bila stara 21 let, in menstrualni ciklus se mi je popolnoma ustavil in menstruacije nisem imela več. Dobila sem okužbo žolčnika, ki je po pregledu pokazala, da imam žolčne kamne, hiatusno kilo, diagnosticirali pa so mi tudi perniciozno anemijo in sindrom policističnih jajčnikov. V tem času se telesno nisem razvijala, kakor bi bilo primerno za mojo starost. Bila sem premajhna in močno oslabela. Vsak dan sem čutila hude glavobole in togost vratu, ter boleče vnetje v očeh.

Izgubila sem vid na daljavo, imela obrazno paralizo, bolečine v živcih, ishiatične bolečine, odrevenelost, artritis s hudimi bolečinami in otekanjem sklepov, zlasti kolena in drugih velikih sklepov, ter občasne bolečine v kitah, mišicah, sklepih in kosteh, palpitacije srca, nočno potenje, in bruhanje. Ne bi mogla našteti celotnega obsega prizadetosti, a moja družina bi vam lahko povedala, da je bilo grozljivo.

Naslednji dve leti smo potovali po državi, iz ene na drugo na zasebno kliniko. Vožnje so bile dolge, včasih 6-7 ur za enourni sestanek. Nobeno zdravljenje ni delovalo in menili so, da sem odporna na zdravila, ali neozdravljiva. Po osmih letih sem se odločila, da bom prenehal z nadaljnjim zdravljenjem in sprejel svoje stanje, takšno kakor je.

NEPOZABNO SREČANJE

Začela sem se spraševati, zakaj sem se rodila. Hotela sem končati svoje življenje. Spraševala sem se, zakaj sem obstajal in kaj je bil smisel mojega življenja. Vzgojena sem bila v nereligioznem domu in nihče mi ni razložil, da življenje ima smisel, tako da do zdaj nisem imel razloga verjeti v to.

Pogledala sem proti železniški postaji čez cesto, in v mislih s solzami na obrazu zavpila: »Bog, če obstajaš, kje si?!?« »Hočem iti pred vlak!«

Stala sem na eni strani ulice, ko sem se obrnila na levo in videla dva misijonarska evangelista, ki klečita in se pogovarjata s starejšim moškim; ko sem se obrnila, da ju pogledam, me je eden izmed njiju opazil.

Stopil je do mene in mi položil roko na ramo ter mi rekel: »Vem, kaj preživljaš.« V tistem trenutku sem začutila, da je njegova roka napolnila moje telo z intenzivnim mirom.

Pogledala sem tega človeka v oči in rekla: »Kaj je to v tvojih očeh?« Komaj sem izvlekla besede iz sebe. »To je Gospod Jezus,« je odgovoril. »Kaj počneš nocoj ob 19h?« je vprašal. »Nič zakaj?« »Nocoj imamo zdravilno noč v naši cerkvi; ti bi morala priti.«

NEOZDRAVLJIVO JE BILO OZDRAVLJENO

Tisto noč sem šla v cerkev in povedali so mi, da bi lahko imela osebni odnos z Jezusom Kristusom in da ima On načrt za moje življenje. Takrat mi je Gospod začel razkrivati ​​svojo ljubezen in predala sem mu svoje življenje.

En mesec pozneje sem bila krščena v vodi in začela sem brati Sveto pismo ter obiskovati srečanja. Obljubila sem mu, da se bom obrnila od svojega starega življenja; ko sem molila k Njemu, mi je govoril in mi rekel, da me bo odrešil in ozdravil. Zaupala sem v to, kar sem slišala, in nikoli več nisem dvomila, da bom osvobojena bolezni.

Ko sem hodila v cerkev, so drugi prišli do mene, položili roke name in molili za ozdravitev. Minili so meseci in videl sem, da so moji simptomi izginili brez zdravniškega zdravljenja. V začetku leta 2019 sem bila popolnoma rešena dolgoletne bolezni.

Zdaj sem stara 26 let in moji organi delujejo normalno. Sem samostojna in imam svojo hišo. Rada imam živali in uživam v sprehodih v naravi. Ponovno gradim življenje, za katerega si nikoli nisem mislila, da je možno. Vse to se je zgodilo zaradi Božje obnove v meni, na vseh področjih mojega življenja.

Če je Jezus to zmogel zame, lahko isto naredi tudi zate!

Amy McLeod: Združeno kraljestvo

Tommy Hicks - VIZIJA O CERKVI POSLEDNJEGA ČASA

 

VIZIJA O CERKVI POSLEDNJEGA ČASA

Tommy Hicks

Sledi osupljiva vizija, dana ameriškemu pridigarju Tommyju Hicksu (ki je bil glavna osebnost v močnem preporodu Argentine leta 1954).

Vizija Kristusovega telesa in službe ob koncu časa

Moje sporočilo se začne 25. julija, okoli 2.30 zjutraj v Winnipegu v Kanadi. Komaj sem zaspal, ko sta pred mano prišla vizija in razodetje, ki mi ga je dal Bog. Vizija se je pojavila trikrat, natančno v podrobnostih, zjutraj 25. julija 1961.

Razodetje me je tako vznemirilo in tako ganilo, da je to spremenilo moj popoln pogled na Kristusovo telo in na službe poslednjega časa.

Največja stvar, ki jo je Cerkev Jezusa Kristusa kdajkoli prejela, leži naravnost pred njo. Možem in ženam je tako težko pomagati, da spoznajo in razumejo stvar, ki jo Bog skuša dati svojemu ljudstvu v poslednjih časih.

Pred nekaj tedni sem prejel pismo enega od naših domačih evangelistov v Afriki, spodaj, v Nairobiju. Ta moški in njegova žena sta bila na poti v Tanganjiko. Nista znala niti brati niti pisati, mi pa smo ju podpirali že več kot dve leti. Ko so vstopili na ozemlje Tanganjike, so naleteli na majhno vas. Celotna vas je bila evakuirana zaradi kuge, ki je prizadela to vas. Naletel je na domorodce, ki so jokali, in jih vprašal, kaj je narobe.

Povedali so mu o njuni materi in očetu, ki sta nenadoma umrla in sta bila mrtva že tri dni. Morali so oditi. Strah jih je bilo ostati notri; pustili so ju v koči. Obrnil se je in jih vprašal, kje so. Pokazali so na kočo in on jih je prosil, naj gredo z njim, a so zavrnili. Strah jih je bilo iti.

Domačin in njegova žena sta odšla v to kočo in vstopila tja, kjer sta bila mož in žena že tri dni mrtva. Preprosto je iztegnil roko v imenu Gospoda Jezusa Kristusa in izgovoril ime moškega in ime ženske ter rekel: »V imenu Gospoda Jezusa Kristusa zapovedujem, naj se življenje vrne v vaša telesa. Ta dva pogana, ki nikoli nista poznala Jezusa Kristusa kot svojega Odrešenika, sta se usedla, in takoj začela hvaliti Boga. Božja moč in Duh sta prišla v življenje teh ljudi.

Nam se to morda zdi čudno in fenomen, toda to je začetek teh služb zadnjega časa. Bog bo vzel tiste, ki so nič, nihče, zavržene. Vzel bo vsakega moškega in vsako žensko in jim dal to izlitje Božjega Duha.

V Apostolskih delih beremo, da je Bog rekel »v zadnjih dneh«:

»Svojega Duha bom izlil na vse meso.« Sprašujem se, ali smo se zavedali, kaj je mislil, ko je Bog rekel: »Svojega Duha bom izlil na vse meso«. Mislim, da nisem popolnoma dojel niti nisem mogel razumeti polnosti tega, potem pa sem prebral iz Joelove knjige: »Sinovi sionski, radujte se, veselite se v Gospodu, svojem Bogu, kajti daje vam jesenskega dežja, kakor je prav, daje vam, da pada dež, jesenski in spomladanski dež, kakor poprej.« (Joel 2:23). Ne bo samo dež, nekdanji dež in poznejši dež, ampak bo svojemu ljudstvu v teh zadnjih dneh dal dvojni delež Božje moči!

Ko se mi je vizija pojavila, ko sem zaspal, sem se nenadoma znašel na veliki razdalji. Kje sem bil, ne vem. Toda gledal sem na zemljo. Nenadoma mi je pred oči prišla cela zemlja. Vsak narod, vsak rod, vsak jezik mi je prišel pred oči od vzhoda in zahoda, severa in juga. Prepoznal sem vsako državo in številna mesta, v katerih sem bil, in bil sem v strahu in trepetu, ko sem zagledal velik prizor pred seboj: in v tistem trenutku, ko se je svet pojavil, se je začelo bliskati in grmeti.

Ko je zabliskala strela nad zemljo, so moje oči šle navzdol in bil sem obrnjen proti severu. Nenadoma sem zagledal nekaj, kar je bilo videti kot velik velikan, in ko sem strmel vanj in gledal, me je prizor skoraj zmedel. Bilo je tako velikansko in tako super. Zdelo se je, da njegove noge segajo do severnega pola, glava pa do južnega. Njegove roke so bile raztegnjene od morja do morja. Sploh nisem mogel razumeti, ali je to gora ali je to velikan, a ko sem gledal, sem nenadoma zagledal velikega velikana. Videl sem, da se njegova glava bori za življenje. Želel je živeti, a njegovo telo je bilo od glave do nog prekrito z naplavinami in včasih je ta veliki velikan premikal svoje telo in se obnašal, kot da bi se na trenutke lahko celo dvignil. In ko se je to zgodilo, se je zdelo, da je na tisoče malih bitij pobegnilo. Od tega velikana bi pobegnila grozna bitja.

Kar naenkrat je ta veliki velikan dvignil roko proti nebu, nato pa je dvignil drugo roko, in ko je to storil, se je zdelo, da so ta bitja, tisoče njih, pobegnila od tega velikana in odšla v temo noči.

Počasi se je ta veliki velikan začel dvigovati in ko je to storil, so njegova glava in roke šle v oblake. Ko se je dvignil na noge, se mu je zdelo, da se je očistil razbitin in umazanije, ki je bila na njem, in začel je dvigovati svoje roke v nebesa, kot da bi slavil Gospoda, in ko je dvignil roke, so se celo izgubile v oblakih.

Nenadoma je vsak oblak postal srebrn, najlepše srebro, kar sem ga kdajkoli poznal. Ko sem opazoval ta pojav, je bil tako velik, da sploh nisem mogel razumeti, kaj vse to pomeni. Ko sem to gledal, sem bil tako vznemirjen in vpil sem k Gospodu in rekel: »O Gospod, kaj pomeni to?« In počutil sem se, kot da sem dejansko v Duhu in sem lahko čutil Gospodovo prisotnost, tudi ko sem spal.

In iz teh oblakov so nenadoma prišle velike kapljice tekoče svetlobe, ki so deževale na tega mogočnega velikana, in počasi, počasi se je ta velikan začel topiti, se je začel potapljati v samo zemljo in ko se je talil, se je zdelo, da se je celotna njegova oblika stopila po vsem površju zemlje, in ta velik dež je začel padati. Tekoče svetlobne kapljice so začele preplavljati samo zemljo in ko sem opazoval tega velikana, za katerega se je zdelo, da se tali, je nenadoma stalo na milijone ljudi nad zemljo. Ko sem zagledal pogled pred seboj, so vstali ljudje po vsem svetu! Dvigali so roke in slavili Gospoda.

V tistem trenutku je prišlo močno grmenje, za katerega se je zdelo, da je ropotalo z nebes. Obrnil sem oči proti nebesom in nenadoma sem zagledal figuro v belem, v bleščeče belem – nekaj najveličastnejšega, kar sem jih videl v svojem življenju. Nisem videl obraza, a nekako sem vedel, da je to Gospod Jezus Kristus, in je iztegnil svojo roko, in kakor je to storil, bi jo iztegnil k enemu, drugemu in spet naslednjemu. In ko je iztegnil svojo roko nad narode in ljudi sveta – moške in ženske – ko je pokazal proti njim, se je zdelo, da je ta tekoča svetloba pritekla iz njegovih rok v njih in nadnje je prišlo mogočno božje maziljenje, in ti ljudje so začeli odhajati v Gospodovem imenu.

Ne vem, kako dolgo sem ga gledal. Zdelo se je, da je šlo v dneve, tedne in mesece. In videl sem tega Kristusa, ko je še naprej, iztegnil svojo roko; vendar se je zgodila tragedija. Ko je iztegnil roko, je bilo veliko ljudi, ki so zavrnili Božje maziljenje in Božji klic. Videl sem moške in ženske, ki sem jih poznala. Ljudi, za katere sem čutil, da bodo zagotovo sprejeli Božji klic. Ko pa je iztegnil roko proti temu in proti onemu, sta preprosto sklonila glave in se začela umikati. In vsak od tistih, za katere se je zdelo, da so se priklonili in umaknili, se je zdelo, da gredo v temo. Zdelo se je, da jih je povsod pogoltnila črnina.

Bil sem zbegan, ko sem to gledal, toda ti ljudje, ki jih je mazilil, na stotine tisoče ljudi po vsem svetu, v Afriki, Angliji, Rusiji, Kitajski, Ameriki, po vsem svetu, je bilo Božje maziljenje na teh ljudeh, ko so šli naprej v imenu Gospodovem. Te moške in ženske sem videl, ko so šli naprej. Bili so kopači jarkov, bili so pralke perila, bili so bogati možje, bili so reveži. Videl sem ljudi, ki so bili povezani s paralizo in boleznijo, slepoto in gluhostjo. Ko se je Gospod stegnil, da bi jim dal to maziljenje, so ozdraveli, ozdraveli so in odšli so!

In to je čudež tega – to je veličastni čudež tega – ti ljudje so iztegnili roke natanko tako, kot je to storil Gospod, in zdelo se je, kot da je v njihovih rokah isti tekoči ogenj. Ko so iztegnili roke, so rekli: »Bodite ozdravljeni po moji besedi.«

Ko so ti ljudje nadaljevali s to mogočno službo ob koncu časa, se nisem povsem zavedal, kaj je to, in pogledal sem v Gospoda in rekel: »Kaj pomeni to?« In rekel je: »To je tisto, kar bom storil v zadnjih dneh. Obnovil bom vse, kar so uničili kobilica rojivka, skkalka in glodalka – obnovil bom vse, kar so uničile. To, ljudje moji, bo prišlo na koncu. Kot mogočna vojska bodo pometli po obličju zemlje."

Ko sem bil na tej veliki višini, sem lahko opazoval ves svet. Gledal sem te ljudi, ko so hodili sem ter tja po obličju zemlje. Nenadoma je bil človek v Afriki in v trenutku ga je prepeljal Božji Duh in morda je bil v Rusiji, na Kitajskem ali v Ameriki ali kje drugje, in obratno. Ti ljudje so šli po vsem svetu in prišli so skozi ogenj, kugo in lakoto. Niti požar niti preganjanje, se je zdelo, da jih nič ni moglo ustaviti.

Jezne množice so prišle do njih z meči in puškami. In kot Jezus so šli skozi množice in jih niso mogli najti, ampak so šli v imenu Gospodovem in povsod so iztegnili svoje roke, bolni so bili ozdravljeni, slepe oči so se odprle. Ni bilo dolgih molitev. In potem, ko sem v mislih večkrat pregledal vizijo in sem večkrat razmišljal o njej, sem spoznal, da nikoli nisem videl cerkve in nikoli nisem videl ali slišal o denominaciji, ampak ti ljudje so šli v imenu Gospoda nad vojskami. Aleluja!

Ko so hodili naprej v vsem, kar so počeli kot Kristusova služba v zadnjih časih, so ti ljudje služili množicam po obličju zemlje. Zdelo se je, da deset tisoče, celo milijoni prihajajo k Gospodu Jezusu Kristusu, ko so ti ljudje v tej zadnji uri stali in dali sporočilo o kraljestvu, o prihajajočem kraljestvu. Bilo je tako veličastno, a zdelo se je, kot da so tisti, ki so se uprli, in bi postali jezni, poskušali napasti tiste delavce, ki so dajali sporočilo.

Bog bo dal svetu demonstracijo v tej zadnji uri, kot je svet še nikoli ni poznal. Ti moški in ženske so iz vseh družbenih slojev, diplome ne bodo pomenile nič. Te delavce sem videl, ko so šli po obličju zemlje. Ko bi se eden spotaknil in padel, je prišel drugi in ga pobral. Ni bilo »velikega jaza« in »malega ti«, ampak vsaka gora je bila nizka in vsaka dolina je bila vzvišena, in zdelo se je, da imata eno skupno stvar – obstajala je božanska ljubezen, božanska ljubezen, za katero se je zdelo, da izvira iz ti ljudi, ko so skupaj delali in so skupaj prebivali. To je bil najbolj veličasten prizor, kar sem jih kdaj poznal. Jezus Kristus je bil tema njihovega življenja. Nadaljevali so in zdelo se je, da minevajo dnevi in dnevi, ko sem stal in gledal ta prizor. Lahko sem samo jokal in včasih sem se smejal od sreče.

Ko sem gledal iz samih nebes, so bili trenutki, ko se je zdelo, da velike poplave te tekoče svetlobe padejo na velike občine in ta občina je dvignila roke in hvalila Boga ure in celo dneve, ko je prišel Božji Duh njim. Bog je rekel: »Svojega Duha bom izlil na vse meso,« in to je točno to. In moškim in ženskam, ki so prejeli to moč in Božje maziljenje, Božje čudeže, ni bilo konca.

Govorili smo o čudežih. Pogovarjali smo se o znamenjih in čudežih, a nisem si mogel pomagati, da ne bi jokal, ko sem zjutraj, danes zjutraj ob 4. uri, ponovno prebral pismo naših domačih delavcev. To je le dokaz začetka za enega človeka, »nič, nezaslišanega«, ki bi šel, iztegnil roko in rekel: »V imenu Gospoda Jezusa Kristusa zapovedujem, da življenje teče v tvoje telo." Padel sem na kolena in spet začel moliti ter rekel: »Gospod, vem, da bo ta čas kmalu prišel!«

In potem spet, ko so ti ljudje hodili po obličju zemlje, se je zdelo, da prihaja iz vseh zornih kotov veliko preganjanje.

Nenadoma je zaslišal še eno močno grmenje, ki se je zdelo, da je odmevalo po vsem svetu, in spet sem zaslišal glas, glas, za katerega se je zdelo, da govori: »Zdaj so to moji ljudje. To je moja ljubljena nevesta.« In ko je glas spregovoril, sem pogledal na zemljo in videl sem jezera in gore. Odprli so se grobovi in ​​zdelo se je, da vstajajo ljudje iz vsega sveta, svetniki vseh starosti. In ko so vstali iz groba, so nenadoma vsi ti ljudje prišli z vseh strani. Z vzhoda in zahoda, s severa in juga, in zdelo se je, da spet tvorijo to velikansko telo. Ker se je zdelo, da mrtvi v Kristusu vstajajo prvi, sem to komaj razumel. Bilo je tako čudovito. Bilo je tako daleč od vsega, kar sem lahko kdaj sanjal ali pomislil.

Ko pa se je to telo nenadoma začelo oblikovati in spet oblikovati, se je spet izoblikovalo v obliko tega mogočnega velikana, a tokrat je bilo drugače. Oblečen je bil v najlepšo čudovito belo. Njena oblačila so bila brez madežev ali gub, ko se je njegovo telo začelo oblikovati, in zdelo se je, da so ljudje vseh starosti zbrani v to telo, in počasi, počasi, ko se je začelo oblikovati v sama nebesa, je nenadoma iz nebes zgoraj, Gospod Jezus prišel in postal glava, in zaslišal sem drugo grmenje, ki je govorilo: »To je moja ljubljena nevesta, na katero sem čakal. Prišla bo ven, preizkušena z ognjem. To je tista, ki jo ljubim od začetka časa.«

Ko sem gledal, so se moje oči nenadoma obrnile proti skrajnemu severu in videl sem navidezno uničenje: moške in ženske v tesnobi in joku ter zgradbe v uničenju. Nato sem spet slišal četrti glas, ki je rekel: »Zdaj se je moja jeza razlila na površje zemlje.« Zdelo se je, da se je iz vseh koncev sveta izlila Božja jeza in zdelo se je, da so to velike čaše Božjega srda, ki so se izlile na površje zemlje. Spomnim se, kot da se je zgodilo pred enim trenutkom. Tresel sem se in trepetal sem, ko sem zagledala grozen prizor, ko sem videl mesta in cele narode, ki gredo v uničenje.

Slišal sem jok in stok. Slišal sem ljudi jokati. Zdelo se je, da so jokali, ko so šli v jame, a so se jame v gorah odprle.

Skočili so v vodo, a voda jih ni hotela utopiti. Nič ni bilo, kar bi jih lahko uničilo. Želeli so si vzeti življenje, a niso mogli. Potem sem spet pogledal na ta veličasten prizor, to telo, odeto v čudovita bela, sijoča ​​oblačila. Počasi, počasi se je začelo dvigovati od zemlje in tako sem se zbudil. Kakšen prizor sem videl! Videl sem ministrstva zadnjega časa – zadnjo uro. 27. julija, ob 2.30 zjutraj, je prišlo isto razodetje, ista vizija, točno tako kot ta, ki sem jo opisal.

Moje življenje se je spremenilo, ko sem spoznal, da živimo v tem zadnjem času, kajti po vsem svetu Bog mazili moške in ženske s to službo. To ne bo doktrina. Ne bo cerkvenost. To bo Jezus Kristus. Izpovedovali bodo Gospodovo besedo in rekli: »Tolikokrat sem to slišal v videnju in po moji besedi se bo zgodilo.«

http://fcfredonia.org/hicks/