Pričevanja - PRIČEVANJE O USLIŠANI MOLITVI

 

Pričevanje o uslišani molitvi

 

 

V nedeljo 17.8.2003, sem se pred cerkvijo po dopoldanskem bogoslužju približala neki sestrici. Bili sva sami, stopili sva v senco za cerkvijo, ker je sonce močno pripekalo. Beseda je dala besedo in spoznala sem, da je sestrica v hudi stiski. Ni bila sposobna niti brati Božje Besede, niti slaviti, niti moliti. Predlagala sem ji, da bi molila zanjo, če želi ob 14 uri. Bila je za to.

 

Pred tem časom sem poskušala nekoliko zadremati, pa mi ni uspelo, ker je moja mlajša hčerka precej glasno gledala risanko. Vstala sem in se pripravila na molitev. Zavedala sem se odgovornosti do sestrice in do Boga, ker sem dala obljubo.

 

Ko sem šla na kolena, me je začelo zelo dušiti. Bil je zelo soparen dan, vendar nisem pozabila, da verjetno sovražniku ni po volji, da grem v zastopniško molitev zanjo.

 

Prosila sem gospoda, da mi to dušenje ublaži in me pokrije s Svojo sveto krvjo.

Molila sem kakšne pol ure, kakor smo se zmenile. Najprej sem čutila le praznino in odpor, nato pa sem molila malo v duhu, malo v slovenščini. Radost je začela napolnjevati moje srce.

 

Prosila sem Gospoda, naj sestrico blagoslovi, obnovi njeno srce, dušo in duha in naj ji da novo gorečnost za molitev, branje Božje Besede in slavljenje. Prosila sem še, naj združi srce njenega sina z njenim v skupnem slavljenju in oboževanju svetega imena Gospoda našega Rešitelja Jezusa Kristusa. Ko sem proti koncu molila v duhu, sem čutila v molitvi avtoriteto Svetega Duha. Začutila sem, da je bila molitev uslišana, začela sem peti in slaviti Gospoda.

 

Popoldan, po bogoslužju, me je sestrica povabila k sebi. Peljala sem jo domov.

Nato mi je povedala, kaj je doživela z Gospodom.

Še pred drugo uro, je šla počivat. Zaspala je. Nenadoma se ji v sanjah prikaže moj obraz. Predramila se je in se spomnila, da sva se zmenili za skupno molitev, pa ni mogla vstati.

 

Zaspala je nazaj in v sanjah nabirala vijolice, ki jih je ponesla k svojemu obrazu, da vidi, kako lepo dišijo. Potem je začela v sanjah slaviti Gospoda. Molila je in slavila. Med slavljenjem se ji je približal njen sin. Videla je njegov lik. Ob pol treh, ko sem prenehala z molitvijo, se je prebudila in šla svojega sina vprašat, če je bil medtem, ko je spala ob njeni postelji, pa ji je odgovoril, da ne.

 

To njeno pričevanje mi je v veliko radost, ker sem spoznala, kako Gospod ljubi nas vse in je pripravljen vedno pomagati, če smo mi pripravljeni izpolniti njegovo voljo.

 

Ljubiti Njega in ljubiti brate in sestre, kako čudovito je, a ni ne vedno lahko.

 

To pričevanje mi je bilo v potrditev, da Gospod uslišuje molitve in tudi deluje.

 

Slava našemu Vsemogočnemu, Veličastnemu, edinemu živemu Bogu. Naj bo proslavljeno ime Boga Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen !

 

 

Poučne zgodbe - DEKLICA IN BULDOG-SLABOVIDNI MOŽ-ŽABA IN GOSKE

 

Poučne godbe

 

 

DEKLICA IN BULDOG

 

Neka deklica se je sprehajala s svojim buldogom in svojo mamo. Ustavili so se in mama opazi, da se deklica zelo grdo drži.

 

Mama ji reče: »Hčerka moja, kako se lahko tako grdo držiš?« Hčerka pa ji odgovori: »Saj je on (buldog) prvi začel.«

 

S to zgodbo je mislil na kristjane, ki se včasih držimo čemerno in žalostno, kakor, da se ne zavedamo, da poznamo Največjega in edinega Boga, ki nas je odrešil. Kje je naša radost odrešenja?

 

 

SLABOVIDNI MOŽ IN KRITIZERSKI DUH

 

Neki slabovidni mož, je pozabil doma očala in se kljub temu odpravil na sprehod v muzej.

 

Imel je duha kriticizma. Pred vsako sliko, kjer se je ustavil, mu nekaj ni bilo všeč. Med sprehajanjem po muzeju se je ustavil tudi pred podobo v naravni velikosti in začel zopet kritizirati: »Tukaj pa barve niso usklajene, vse je nekam čudno in ta obraz, tukaj je umetnik popolnoma pogrešil.« Medtem, ko je negodoval in se jezil nad sliko, se mu je približa žena in mu rekla: »Dragi mož, ali veš, da stojiš pred lastno podobo, da je slika v ogledalu, tvoj lik.«

 

Mož se je močno zamislil nad svojim kriticizmom.

 

Tako delamo mi kristjani včasih, ko gledamo druge, namesto sebe, ko želimo popravljati druge, namesto, da bi prosili Boga, da nas spremeni in oblikuje, da bomo podobni Njemu in da bomo lahko imeli druge za boljše od sebe in se ljubili s Kristusovo ljubeznijo.

 

ŽABA IN GOSKE

 

Neka žaba se je hotela izogniti hudi zimi in je sklenila, da bo z goskami odletela na jug. Pozabila pa je na to, da ne zna leteti. Ko je prišel čas, da goske odletijo, sta dve goski v svoj kljun vtaknili kratko palico in rekli žabi naj se je oprime. Žaba je storila, kakor so ji svetovale goske in odletele so.

 

Ko so tako letele nad neko vasjo, so se ljudje ozirali navzgor in opazili nekaj čudnega, kako leti po zraku, goske in še nekaj, kar je viselo na palici. Na ves glas so se čudili in se spraševali, kaj neki je ta neverjetna stvar.

 

Žabi je bilo všeč, ker je bila center pozornosti in je vsa polna ponosa je rekla: »Jaz sem, žaba.« In začela je padati in je ni bilo več.

Tako je tudi z nami kristjani, kadar nam ponos, samovšečnost, samo-pravičnost in zagledanost vase, zasenči duhovni vpogled, v resničnost tega, kar smo v resnici. Ko pozabimo, da nam je vse, kar delamo in kar smo, dano le po Njegovi Milosti in ne po naših delih. Amen!

 

 

 

 

 

 

 

Pričevanje - BILA SEM SAMARIJANKA

 

BILA SEM SAMARIJANKA

 

 

 

Rekel ji je: »Pojdi in pokliči svojega moža in pridi sem! « Žena pa je odgovorila in mu rekla: »Nimam moža.« Jezus ji je rekel: » Dobro si rekla: ‘Nimam moža’; kajti pet mož si imela in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož. To si prav povedala.« Žena mu je dejala: »Gospod, vidim, da si prerok.«  (Evangelij po Janezu 4,16-19)

 

Poskusimo te stavke, ki so pred več kot 2000 leti prišli iz ust Jezusa Kristusa, ki se je pri Jakobovem studencu v Samarijskem mestu Sihár srečal z ženo – Samarijanko, prevesti v današnji, čas 21. stoletja.

 

Pravijo, da je bilo življenje žena v preteklosti težko, ker so bile brezpravne. Morale so se poročiti z možem, ki so ji ga izbrali drugi, morala mu je biti poslušna, ga ljubiti in zvesto opravljati vse, kar je od nje zahteval on in družinska načela tedanjega časa. Če niso zadostile željam in potrebam svojega moža – gospodarja, jo je le ta po Mojzesovem zakonu lahko celo zavrgel – odpustil, ji dal ločitveni list.

 

Če se ozremo na današnji čas, pa se dogaja prav obratno, popolnoma druga skrajnost. Danes je pravzaprav emancipirano dekle tisto, ki se odloča s kom se bo poročila, velikokrat po trenutnem vzgibu lažne zaljubljenosti, ki pa ne temelji na realni osnovi, ki bi dajala bodočemu zakonu trdnost in trajnost, temveč na osnovi egoistične potrebe po tem, da bi bila ljubljena za vsako ceno in imela vse kar zraven pripada. Torej imeti človeka in vse kar on ima, imeti sigurnost.

 

Ker je v današnjem, sodobnem času veliko pomanjkanje moških, ki bi bili pripravljeni poročiti se in kateri bi bili dovolj zreli in  pripravljeni prevzeti del odgovornosti, ki jih s seboj prinaša zakonska zveza  in ker jih je številčno mnogo manj, kakor žena zrelih za možitev, prihaja do »kraje« že oddanih, civilno ali celo cerkveno ločenih,  ali še vedno »srečno« poročenih mož, ki so v kakršnikoli trenutni preizkušnji pripravljeni skočiti po začasno tolažbo drugam. Kaj pravi o tem Sveto pismo?

 

Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje.« Matej 19,6 V naslednjem stihu pa vidimo, kako je Bog že davno, v času stare zaveze predvidel to pomanjkanje mož. Tisti dan se bo sedem žená oklenilo enega moža in reklo: »Svoj kruh bomo jedle in s svojo obleko se bomo oblačile, samo tvoje ime naj nosimo, odvzemi nam sramoto!« (Izaija 4,1)

 

Vsemu temu se pridružuje še čedalje večja množica homoseksualcev, ki bi s svojo številčnostjo lahko zapolnili vrzel pomanjkanja mož, če se nebi odločili za isti spol. Zaradi tega je posledično tudi mnogo več lezbičnih odnosov. Eno in drugo pa je v nasprotju z Božjimi načeli.

 

Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju. (3 Mojzesova 20,13)

 

Jezus, je prišel na ta svet da nam pokaže pravo pot, ki je Bogu po volji, saj je On sam Pot, Resnica in Življenje. Dokler se Samarijanka ni srečala z Jezusom, je živela v prepričanju, da dela prav in da ji pripada imeti in delati kar ji je všeč. Od tistega trenutka dalje pa, ko je spoznala in razumela, da Jezus ve kakšno je njeno življenje in ji pokazal, da ima On mnogo več zanjo, kakor ji lahko nudi njeno trenutno življenje, je zahrepenela po Živi vodi, ki ji jo je zastonj ponudil Prerok- Božji Sin. Tedaj ne samo, da je bila pripravljena zapustiti svoje dotedanje grešno življenje, še več, z vsemi, ki jih je poznala je želela podeliti svoje spoznanje in veselje ob snidenju z Jezusom, ki ji je razodel resnico o njenem življenju.

 

»Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila.«

Jn 4,29

 

Ko so ljudje, ki jim je govorila o Jezusu in o temu, kar ji je povedal o njenem življenju prišli k vodnjaku, kjer je srečala Jezusa, so se na lastne oči prepričali in v svojem srcu spoznali, da je govorila resnico.

 

Veliko Samarijanov iz tistega mesta je začelo verovati vanj zaradi ženinih besed.

 

Takrat so ji rekli: »Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja, kajti sami smo slišali in vemo, da je on resnično odrešenik sveta.« (Jn 4,42)

 

Ko se je ta žena vrnila v svoj dom, ni želela več živeti v grehu. Pripravljena je bila povrniti vse dolgove, se spraviti z vsemi, s katerimi je bila v sporu, se opravičiti vsem, ki jih je prizadela, urediti vse odnose in jih uskladiti z Božjo voljo. Po srečanju z Jezusom, ki je njeno izgubljeno srce ljubeče napolnil z Živo vodo, odpuščanjem in Božjo ljubeznijo, ni mogla in ni hotela več živeti v grehu.

 

Podobna je zgodba o ženi, ki je bila zasačena v prešuštvu. Hoteli so jo kamenjati, ker je grešila. Toda kje je bil tisti, ki je grešil z njo? Gospod Jezus je ni obsodil, ker grešnika ljubi, greh pa sovraži.

 

Rekel ji je: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!«

 

Tudi ta žena se je v trenutku srečanja z Jezusom soočila s svojim grešnim življenjem in spoznala, da obstaja boljše, tisto ki je narejeno z Božjo močjo prerojenja, ko postane vsak, ki svoje skesano srce odpre Odrešeniku, nova stvaritev v Kristusu.

 

Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.  (2 Kor 5,17)

 

Treba je, da odložite starega človeka, kakor je živel doslej in ki ga uničujejo blodna poželenja, da se prenovite v duhu svojega uma in oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice. (Pismo Efežanom 4;22-24)

 

Zato vam pravim in vas rotim v Gospodu: ne živite več, kakor živijo pogani, v ničevosti svojega uma.  Zaradi nevednosti, ki je v njih, in zaradi trdote njihovega srca jim je razum otemnel in so se odtujili Božjemu življenju. Ko so tako otopeli, so se prepustili razuzdanosti, da so z nenasitnim pohlepom počenjali vsakršne nečistosti.  Pismo Efežanom 4; 17-19.

 

 

 

Pismo Rimljanom 6; 2,6,12-14 nam pa nam pravi:

 

Le kako bomo mi, ki smo odmrli grehu, mogli še živeti v njem?

 

Vemo, da je bil naš stari človek križan z njim vred, da bi bilo telo greha uničeno in da bi mi več ne hlapčevali grehu. Zato naj v vašem umrljivem telesu ne kraljuje greh, tako da bi se vdajali njegovim poželenjem. Ne izročajte svojih udov grehu, da bi ti postali orodje krivičnosti,ampak izročite sebe Bogu kot ljudje, ki so prešli od smrti v življenje, svoje ude pa izročite Bogu, da postanejo orodje pravičnosti. Kajti greh ne bo več gospodoval nad vami, saj niste pod postavo, ampak pod milostjo. Rim 6,6-14.

 

Samarijanka, ki je z lastnimi očmi videla Jezusa, se z njim srečala, ga poslušala in spoznala resnico o svoji grešnosti in o Jezusovi brezgrešnosti in svetosti, je imela lahko delo, ko je govorila svojim prijateljem o Njem, saj so ga lahko videli na lastne oči.

Samarijanke in Samarijani v današnjem času, pa svojih prijateljev ne morejo pripeljati k fizično prisotnem Jezusu, da bi ga ljudje videli snovno. Zato jim ne preostane drugega, kakor da s svojim življenjem in zgledom pričujejo, da je njihovo življenje resnično drugačno kakor prej.

 

Z lepim življenjem naj pokaže svoja dela v krotkosti modrosti.

Jakob 3,13

 

Skozi Sveto pismo pa lahko vsak, če ga le bere, spozna, da je potrebno Jezusa Kristusa danes sprejeti z vero, ne glede na občutke.

 

Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen.   

(Rimljanom 10,9)

 

Če hočeš lahko moliš:

 

Jezus, prihajam k Tebi, ker sem spoznal-a, da sem grešen človek. Živel-a sem, kakor da ne obstajaš, kakor, da ne vidiš vsega, kar delam. Čeprav sem te nekoč poznal-a, nisem živel v skladu s spoznanjem ampak sem dovolil-a, da mi je sovražnik zastrl oči, zamašil ušesa in zakrknil srce, da bi ne imel-a slabe vesti zaradi svojih dejanj. Prosim te Jezus, odpusti mi. Verujem, da si umrl zame na križu in trpel zaradi vseh mojih strašnih grehov. Verujem, da si vstal od mrtvih in da živiš, zato ti izročam vse svoje grehe, prekletstva, bolezni, strah, skrbi in slabosti, saj si Ti Jezus vse to premagal na križu zame. Pomagaj mi, da poravnam vse svoje poti pred teboj in pred ljudmi, ki sem jih hote ali nehote ranil-a. Pomagaj mi, da v veri sprejmem tvoje odpuščanje.

 

Sedaj s srcem verujem in z usti izpovedujem, da si ti za vso večnost moj edini Odrešenik. Zato se v moči imena Jezus Kristus odpovedujem vsem okultnim silam in oblasti teme, vsem dejavnostim, ki sem jih izvajal-a sama ali ljudje poleg mene in vsem odvisnostim in Te prostovoljno in v vsej ponižnosti skesanega grešnika prosim, da vstopiš v moje srce, ki ga odpiram zate.

 

Jezus, hvala ti, ker si me uslišal, hvala Ti, ker boš sedaj vodil vsak moj korak. V tvojem imenu, Gospod Jezus Kristus. Amen!

 

 

 

 

 

Pričevanja - PRIČEVANJE IN PESEM OD SVETEGA DUHA

 

Pričevanje in pesem od Svetega Duha

 

 

 

Želim povedati, da je bilo nekaj najboljšega, kar se mi je zgodilo v  življenju to, da me je Bog pripeljal v občestvo kristjanov. Tu sem spoznala, da sem grešnica.

 

Če bi bilo to vse, potem me mogoče nebi bilo več tukaj. Ker pa sem ostala, sem slišala najčudovitejšo vest, da me je Bog tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, Jezusa Kristusa, da je zame umrl na križu Golgote. S svojo smrtjo je plačal ceno za vse moje grehe in za grehe vseh ljudi.

 

Ko sem to dojela, sem mu predala svoje srce in življenje. Sedaj je On moj Gospod in moj Bog in živim Zanj.

 

Če je tu kdo, ki tega še ni storil, naj to stori danes. Danes je  lahko dan odrešenja zate.

 

Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.

Janez 3:16

 

Kdor ima Sina, ima življenje; kdor nima Božjega Sina, nima življenja.

1 Janez 5:12

 

Spreobrnite se torej in pokesajte, da se vam izbrišejo grehi.

Apostolska dela 3:19.

 

Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen.

Rimljanom 10:9.

 

Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen.

Marko 16:16

 

Kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo na svoje oči videli, kar smo opazovali in so otipale naše roke, to vam oznanjamo: Besedo življenja.

 

In življenje se je razodelo in videli smo ga. Pričujemo in oznanjamo vam večno življenje, tisto, ki je bilo pri Očetu in se nam je razodelo.

 

Kar smo torej videli in slišali, oznanjamo tudi vam, da bi bili tudi vi v občestvu z nami – in mi smo v občestvu z Očetom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom.

 

To vam pišemo zato, da bi bilo naše veselje dopolnjeno.

1 Janez 1:1-4

 

Če rečemo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnice ni v nas. 9 Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen. 10 Če rečemo, da nismo grešili, ga delamo za lažnivca in njegove besede ni v nas. (1 Janez 1:8-10).

 

In v tem večeru mi je Bog Sveti Duh dal novo pesem, čudovito pesem in kakor vedno tudi melodijo zanjo:

 

 

 

Bodi mi, zavetje varno,

bodi mi nepremagljivi,

bodi mi spev radosti,

bodi mi, dar milosti.

 

Ref:

Ti edini si Vladar,

moja radost, Gospodar,

moje upanje in moja moč,

edini smisel, si mi Jezus ti.

 

Dvigam roke, k tebi Jezus,

dajem Ti srce, očisti me,

po poti večni, vodi me,

Tvoja volja, zgodi se.

 

Ni nikogar, razen tebe,

ljubim Te, Rešitelj moj,

Te slaviti, želim vso večnost,

dati čast Ti in slavo vso.

 

04.11.2007

 

 

Pogovori z Bogom - MOJ GOSPOD, IN MOJ BOG

 

Moj Gospod in moj Bog!

 

 

 

»Kralj nad kralji nihče ni kakor Ti. Zmaga je v Tebi moj Gospod in moj Bog. Ljubim Te in prosim Te, da me Ti vodiš po pravi poti. Ti edini veš kaj je zame najboljše. Pomagaj mi da bom izpolnjevala Tvojo sveto voljo. Pokaži mi katera je pot po kateri naj hodim. Naj slišim tvoj tihi glas s katerim me želiš voditi, da ne bom izgubljala svojega in Tvojega dragocenega časa in da te ne bom žalostila s svojo neposlušnostjo ali nevero, uporništvom ali svojevoljnostjo.

 

Ljubim te Gospod, toda mnogokrat prekršim svojo zvestobo do Tebe. Želim Ti biti zvesta, a mnogokrat naredim stvari, ki jih ne želim narediti. Takrat vem, da nisem pod Tvojim vodstvom ampak delam po svoje, kakor hoče telo. Zavedam se, da sem le človek, pa tudi tega, da si ti Bog, ki mu ni nič nemogoče. Včasih je v mojem življenju zmešnjava, ki ji nisem kos. Vem da moram to podvreči Tebi.

 

Včasih celo pozabim, kako priti pod križ in pot, kako priti do tja. V zmedi življenja zaidem, nato pa spoznam da sem zašla in ti me takrat slišiš, ko kličem k tebi. Zakaj si tako potrpežljiv do mene? Zakaj mi znova in znova odpuščaš? Ali bo sploh prišel dan, ko bom hodila le po poti, ki ti je všeč, ali bom delala napake dokler bom živela?  Ali me hočeš naučiti, da se bom v vsaki situaciji zanašala le na Tebe in ne na sebe, ali kogarkoli drugega, kakor sem delala do sedaj?

 

Vodi me Gospod. Vzgajaj me v poslušnosti Tebi. Uči me in me oblikuj, čeprav se nikoli ne naučim, kot bi želela in znova in znova padem na duhovnem izpitu. Prosim, ne prenehaj se truditi z mano, ker sicer mi ni pomoči in bo z menoj konec. Potrebujem Te!

 

Moje življenje brez Tebe bi bilo ena sama zmeda, ki ji nebi bilo nikoli konca. Ti si izhod iz zmede. Ti edini me lahko usmeriš po poti, ki vodi v nebo. Svojega duha izročam Tebi, ker si Ti moj kažipot, moja Pot, Resnica in Življenje.

 

Toda Gospod, včasih imam občutek, kakor da izkoriščam tvojo dobroto, ker te vedno znova in znova prosim za iste stvari in se ti vedno znova in znova opravičujem za iste stvari.

 

Moja želja je, da bi se naučila, kar se moram naučiti in ne, da se znova in znova učim istih stvari in se nikoli ne naučim. O, Bog moj, jaz Ti želim služiti, ne le učiti se, za sebe. Jaz želim služiti drugim ljudem, ne samo sama obstati. Želim dosegati izgubljene ljudi Zate, Jezus in ne le znova in znova obračati Tvojo pozornost na sebe.

 

Hvala Ti za veliko dobroto in ljubezen, ki mi jo izkazuješ.

Ljubim te, Gospod!

 

Pričevanje - ČUDOVITO RAZODETJE BOGA MOJEMU DUHU

 

Čudovito razodetje Boga mojemu duhu

 

 

 

Milost, milost, kateri je ime Jezus.

Bila je nedelja, 7. junija 2015. Bil je Gospodov dan, toda jaz nisem mogla oditi kot običajno na bogoslužje ob 10 uri. Ostala sem doma. Bila sem z Gospodom.

Že prejšnji dan sem iskala na YouTube video Jonathan-a Cahn-a, nanovo rojenega Mesijanskega Žida, s Hrvaškim prevodom.

Danes sem ponovno na YouTub-e vnesla njegovo ime in kar nekaj časa iskala, da sem našla video s Hrvaškim prevodom. Ne spomnim se več, ali je bil to prvi video, ki sem ga našla, vem samo to, da je sporočilo brata Jonathana, Bog Sveti Duh uporabil, da mi razodene stvari, ki so me že dolgo časa mučile in mi dajale občutke krivde in nemoči.

Naslov v Hrvaškem prevodu je bil: Tajna 9. Ava (Skrivnost 9. Ava – Link Jonathan Cahn-The Mystery of the Ninth of Ava –

https://www.youtube.com/watch?v=8TPnogQR5Xo).

Odločilno kar se je zgodilo je bilo Jonathanovo povabilo v molitev k Bogu z besedami:

»Oče, slavimo te nocoj, in prosimo te, Bog, za tvojo roko nad vsakim od nas. Pomagaj nam Bog, da Te vzamemo resno, bolj resno kot prej. Naj bo kakor Ti želiš, Bog. Pomagaj nam, da bomo izvrševali Tvojo voljo v vseh stvareh. In če je karkoli kar ni po Tvoji volji, Bog, v naših življenjih, nam pomagaj, da to odvržemo enkrat za vselej. Slavimo Te, ljubimo Te in se Ti zahvaljujemo, o, Jahve, Bog! Zahvaljujemo se ti za Tebe. Bog, če stvari nismo jemali resno, ali Tvojo Besedo, ali se obračali od Tebe, nam pomagaj, da to spremenimo, Oče. Bog, želimo Tvoje blagoslove v našem življenju in ne želimo grešiti s temi stvarmi, Oče. Želimo biti, o, Bog, v središču Tvoje volje in predajamo sebe Tebi. Ti si stvaren, Ti si prečudovit in Ti si resničen.

Zaradi tega nam pomagaj Oče, da živimo po Tvojem srcu in da Ti služimo z vsem svojim srcem. In hodili bomo v blagoslovu. Vse bolj in bolj slavnem. (2 Kor 3,18 – iz veličastva v veličastvo).

Bog, zahvaljujemo se ti zate, zahvaljujemo se ti za Mesijo.

In medtem, ko so nam oči zaprte, če je karkoli v vašem življenju, o čemer se morate pogovoriti z Bogom, naredite to sedaj. Samo bodite z Bogom.

In storila sem to, iskreno in z vsem srcem sem prinesla predenj bolečino svojega srca, ki je trajala že predolgo in On je videl to in hotel pomagati. Z besedami sem izrekla kar sem v srcu čutila, da moram izreči pred Gospodom, vso bolečino žalosti nad dogajanjem. . . . . .

In vstala sem, se oblekla za sprehod in odšla pod vedro Božje nebo, okrepčana in obnovljena z Gospodovim mirom.

 

 

Pričevanja - BOG, MOJ PRISKRBITELJ

 

BOG, MOJ PRISKRBITELJ

 

  

To pričevanje želim povedati Bogu na slavo, ker je On resnično naš Priskrbitelj, če se Nanj zanašamo z vero.

V Svoji Besedi nam govori: »Bog pa vas more obilno obdariti z vsakršno milostjo, tako da boste v vsem vedno imeli vsega dovolj in boste imeli izobilje za vsako dobro delo.« 2 Korinčanom 9:8

Prav tako pravi: »Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.« Luka 6:38

»Prinesite vso desetino v zakladnico, da bo zaloga v moji hiši, in preizkusite me s tem, govori GOSPOD nad vojskami, če vam tedaj ne odprem zapornic neba in ne izlijem na vas blagoslova do preobilja!« Malahija 3:10

Pred nekaj dnevi mi je Gospod jasno pokazal dve stvari: »Ko denar nepremišljeno zapravljaš ni težko, težje pa je, ko bi ga želela uporabiti za nekaj nujnega, kar se ne more kupiti za majhen denar.«

Prav tako mi je pokazal: »Prekomerno telesno težo ni težko pridobiti; ješ več kot potrebuješ in jo pridobiš. Toda ko se nabere preveč in to že težko nosiš, poleg slabe vesti, ker veš, da je neobrzdano žretje zaradi užitka greh v Božjih očeh tako kot uživanje mamil ali pornografija, kraja ali umor, veš, da je čas, da to postaviš pred Gospoda in rečeš bobu - bob.«

Sem se zamislila. Sem razmišljala o tem.

Te dni se za nas upokojence odštevajo dnevi prihajajočega novega izplačila. Če smo z denarjem dobro gospodarili, in ga imamo dovolj tudi na zadnji dan pred pokojninskim nakazilom, potem ni problema, če ne pa nastopi problem.

In jaz sem ga imela. Priznam. Jaz sem ga imela.

In ker se zavedam, da me Bog ne bo pustil na cedilu, sem sklenila, da se bom zanesla Nanj.

Prišel je četrtek, dan ko imamo hišno skupino. Že en dan prej sem sestram ponudila v odkup, za 7 Eur knjigo, ker sem imela dve enaki. Veliko knjig sem že dala zastonj, toda za to sem se odločila, da jo prodam. Potrebovala sem to. V četrtek mi je sestra ponudila 50 Eur, češ, da nima drobiža. Bila sem tiho in ji rekla: »Boš že v nedeljo dala.« Naslednji dan sem s 7 Euri nameravala iti v trgovino. Sestra ni vedela, da sem imela v denarnici le 75 centov.

Odločila sem se še naprej zanašati na Gospoda, da bo On poskrbel ob pravem času za denar, ki ga potrebujem.

Dejansko sem imela nekje še 9 Eurov. Mikalo me je: »Ah, grem in kupim kaj za ta denar.« Toda odločila sem se, da ne grem. Nekaj jedi po obrokih sem imela še v zamrzovalniku. Bilo je štiri dni do pokojnine. »Gospod, ti mi pomagaj, saj veš koliko potrebujem in kaj.«

In nisem šla v trgovino ne v petek, ne v soboto.

Prišla je nedelja, Gospodov dan, ko se zberemo bratje in sestre v Božji hiši. Skupaj smo slavili Gospoda. Besedo je imel brat Abimael, ki je sam primer čudovitih Božjih čudežev v njegovem življenju in življenju njegove družine.

Gospod je čakal do konca bogoslužja. Kot običajno sem tudi na tem bogoslužju dala prostovoljni prispevek, kateri v mojem življenju ni nikoli izostal, kajti vedno že na začetku meseca pripravim znesek, ki ga namenjam za to.

Na koncu bogoslužja mi je rekel brat, da ima nekaj zame. Njegov sin je šel v avto iskat, kar je imel pripravljeno zame. Bilo je 1 kg domače ajdove moke. Ne navadne moke, ajdove moke, ki jo imam najrajši in Gospod to ve. To je bil dar od Gospoda meni od hvaležnega brata, ki se je nedolgo pred tem krstil v vodi. Obema sem bila hvaležna bolj kakor bi lahko izrazila z besedami.

S sestro, ki mi je nameravala plačati  knjigo, sem se zmenila, da me bo odpeljala domov. Pred prostorom kjer se zbiramo mi je dala v roke 10 Eur. Rekla sem ji, da nimam 3 Eur, da ji vrnem nazaj. Ni želela tega in to mi je odločno rekla.

Jaz pa sem sama pri sebi rekla: »O, Gospod, ti si mi dal več, kot sem pričakovala! Hvala Ti!« In ne samo to, sestra mi je prinesla tudi dve čudoviti glavici domače solate. Bila sem več kot vesela vseh teh darov, ki mi jih je dal Gospod iz Svoje roke po bratu in sestri. On je čudoviti Priskrbitelj.

Ko sem prišla domov sem imela čudovito kosilo, blagoslovljeno od Gospoda.

In kaj sedaj?

Naučila sem se, da Gospod želim, da smo radodarni. Ne samo drugi do mene, ampak tudi jaz do drugih. Da naj gospodarno ravnam z denarjem in s tem kar imam, da ne mečem vase hrane, kot odvisnica, ampak da jem za preživetje, ter da uporabljam denar preudarno, premišljeno in da uživam Njegove dobrine s hvaležnostjo.

»Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, nima pa del? Mar ga lahko vera reši? Če sta brat ali sestra gola in jima manjka vsakdanje hrane, pa jima kdo izmed vas reče: »Pojdita v miru! Pogrejta se in najejta!« a jima ne daste, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga? Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva.« (Jakob 2:14-17).

Gospod nas nekaj uči, da bi se iz tega nekaj naučili, ne pa ponavljali ene in iste napake, znova in znova. Hvala Gospodu za Njegovo potrpežljivost in dobroto do nas. On je skrben in ljubeč Oče.

»Oče sam vas ima rad, ker imate tudi vi mene (Jezusa Kristusa) tako radi in trdno verujete, da sem prišel od Boga.« (Janez 16:27).

Ozdravljenje - OB MOJI ČUDEŽNI OZDRAVITVI

 

OB ČUDEŽNI OZDRAVITVI. 

 

 

 

 

 

 

Stara sem 53 let. Šele dve leti in pol je minilo, odkar sem začela spoznavati Boga skozi Gospoda Jezusa Kristusa, ki sem ga sprejela v svoje srce v mesecu novembru leta 2001. V času po tem se je zgodilo mnogo čudovitih stvari, pa tudi veliko bolečih trenutkov, porazov, preizkušenj in stisk.

 

Sedaj pa sem postavljena pred oviro, ki mi zastira pogled naprej, ki mi vsaja dvome v srce, in misli.

 

Po enem letu namreč, ko sem bila ginekološko pregledana in so bili izvidi negativni, so se pojavile bolečine in krvavitev, na kar sem šla ponovno na pregled in odgovor je bil PAP III.

 

Najprej se nisem niti zavedala kaj to pomeni. Bila sem pogumna in v veri v Boga prepričana, da bo vse dobro. Veliko bolj, kakor jaz, so bili pretreseni vsi okoli mene, moji otroci, mama, sestre po duhu in sodelavke.

 

Kmalu sem dobila vabilo, na abrazijo maternice in odvzem tkiva za nadaljnje preiskave. Moja vera in zaupanje v Jezusa Kristusa, mojega nebeškega zdravnika, je bila stabilna. Vse skupaj se mi je zdelo kakor igra, preizkušnja moje vere, test mojega zaupanja v Boga.

 

V bolnici sem tako pred posegom, kakor tudi po prebujanju iz narkoze, v mislih slavila Gospoda in se opirala nanj in radostno oznanjala in pričevala o mojem Zveličarju.

 

Bolj sem se pogovarjala z ljudmi o tem, bolj sem videla, da se čudijo mojemu pogumu in zaupanju v Gospoda, bolj sem se začela spraševati: "Mogoče pa le ni tako preprosto in neškodljivo vse skupaj?" Na trenutke se mi je zvrtelo v glavi ob vseh informacijah in vprašanjih, a sem se znova in znova vračala k izviru moje vere, k pisani Besedi mojega Zdravnika, Jezusa Kristusa.

 

Postavila sem si vprašanje: "Ali je to vse, kar bom doživela z Gospodom na zemlji, ali mu ne bom mogla služiti več let?" Moj načrt je vključeval vzgojo in vodenje sedaj 11 letne hčerke, katero sem rodila pri 42 letih. – do odraslosti, oznanjevanje in pričevanje ljudem o tem, kar je Jezus Kristus storil v mojem življenju, biti vztrajna in goreča molivka v hrepenenju po prebujenju in rasti Kristusove cerkve v Sloveniji in v Novem Mestu, itd. Ja, to so moje želje. Toda, ali je to tudi Gospodov načrt zame?

 

Ko sem nekega dopoldneva prebirala eno od knjig, sem zelo jasno spoznala, kaj pomeni predati se Gospodu Jezusu Kristusu v živo daritev, ter v veri hoditi z roko v roki z Njim.

 

V mislih sem se pogovarjala z Gospodom: "Gospod Jezus Kristus, vem, da moje življenje ni več moje, temveč Tvoje, da skrb za moje zdravje ni več moja, temveč Tvoja, da odločitev ali bom živela ali umrla, ni več moja skrb, ampak je v Tebi moč, da storiš, kar je prav in po tvoji volji in zgodilo se bo, kakor ti hočeš, če se jaz še tako upiram temu. Gospod, spoznala sem, da pomeni predati se Tebi v živo daritev to, da sprejmem življenje ali smrt, bolezen ali zdravje, revščino ali bogastvo, žalost ali veselje, trpljenje ali radost, kakor Tvojo voljo zame. Vem, da si Ti Vsemogočni Bog, ki nadzoruješ vse, ki si zmagovalec nad sovražnikom, ki si premagal smrt, greh in  prekletstva. V krvi Tvoji sem bila očiščena vsakega greha, v ranah Tvojih ozdravljena vsake bolezni, po križu na katerem si trpel zame, je bilo iz mojega življenja odvzeto vsako prekletstvo, ki je kdaj koli padlo name. Sem nova stvaritev v Kristusu Jezusu našem Gospodu. Zakaj sedaj vse to, kar prihaja v moje novo življenje, kakor grom iz vedrega neba?

 

Vem, da bom morala enkrat umreti, četudi sem po tvojih ranah ozdravljena, čeprav me Tvoja kri sveta varuje,  na nek način in enkrat, bom zapustila ta svet, toda to, da bi se zgodilo v kratkem; ne, to je prekmalu.

 

Sprašujem se, ali sem storila kaj narobe? Ali sem kaj spregledala?

 

Toda, kaj nisi Ti Gospod Jezus prišel na zemljo kot človek, čeprav Bog. Nisi se ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom Očetom. Bil si brezgrešen, imel si moč, da bi zapovedal angelom in trpljenje bi šlo mimo. Toda, ne! Ti si vedel zakaj si prišel na ta grešni svet. Ti si vedel, da edina pot, ki pelje v odkupitev za grehe ljudi, pelje Tebe samega skozi strašno trpljenje, ponižanje, bolečine in stiske.

 

Tvoj Duh je bil v neprestani povezavi z Duhom nebeškega Očeta in vedel si, kaj je Očetova volja. Če bi bil samo človek, bi lahko rekel: "Ne, Oče tega ne bom zmogel!"

 

Prav tako tudi jaz pravim: "Bog Oče, tega ne razumem, toda ne moja, Tvoja volja naj se zgodi!" Vendar, ali je res Tvoja volja, da smo bolni, čeprav si dal Ti Oče, Svojega edino rojenega Sina za nas, da smo lahko po Njem ozdravljeni?

 

To pot, po kateri mi je hoditi v naslednjih mesecih ali letih, ne bom zmogla prehoditi sama in tudi ne želim je prehoditi s svojimi močmi. Zanesem se nate moj Zveličar, da mi boš dal moči in modrost, da bom delala, kar je Tebi po volji in Tebi všeč, pa četudi le umreti in s smrtjo poveličati Tvoje Sveto ime.

 

Želim, da boš dal mojemu odhajanju ali sprejemanju neizogibnega dostojanstvo predane vere in zaupanja, da bo moje zaupanje   v Tebe očitno vsem okoli mene. Če bo to moja poslednja pot, ali le ena od mnogih, te prosim, da bo vsakomur očitno, da imam upanje v Boga in sicer Boga, ki je živel, ki je umrl in, ki je vstal in živi, da moje oči lahko izžarevajo veselje, radost in srečo, tudi ko ni vse v najlepšem redu, po mojem človeškem prepričanju in vseh okoli mene.

 

Gospod, če je ta bolezen eden od načinov, da mojo mamo pripelješ do spoznanja, kdo si Ti v resnici, stori tako, kakor si se odločil. Lahko se upiram in se pogajam s teboj, toda vseeno boš storil, kakor si se odločil, le jaz bom bolj slaba propaganda Tvojemu delu.

 

Ko sem Ga prosila, da me podpre skozi svojo Besedo, mi je pokazal prečudoviti Psalm:

 

121

Stopniška pesem.

Svoje oči vzdigujem h goram:

od kod bo prišla moja pomoč?

Moja pomoč je od GOSPODA,

ki je naredil nebo in zemljo.

 

Naj ne da, da bi tvoja noga omahovala,

tvoj varuh naj ne dremlje.

Glej, ne dremlje, ne spi,

Izraelov varuh.

 

GOSPOD je tvoj varuh,

GOSPOD je tvoja senca,

nad tvojo desno roko.

Podnevi te ne bo udarilo sonce,

ne luna ponoči.

 

GOSPOD te bo varoval vsega hudega,

varoval bo tvoje življenje.

GOSPOD bo varoval tvoje odhajanje in prihajanje,

od zdaj in do večnosti.

(Psalm 121:1-8).

 

 

Čez nekaj tednov:

 

Gospod pa je storil, kakor se je On odločil. Ozdravela sem. Bila sem ozdravljena po Njegovih ranah. Neizmerno sem mu hvaležna.

 

V času rehabilitacije po kiretaži in odvzemu vzorca, sem preživela čudoviti čas druženja z mojim Odrešenikom in se učila opirati nanj in sprejemati voljo Nebeškega Očeta. 

Najbolj mi je ostalo v spominu, kako sem takoj po prebujanju iz narkoze začela glasno moliti v duhu. Bilo mi je popolnoma vseeno, kaj si mislijo bolnice v sobi. Ta molitev je bila izražanje moje hvaležnosti Bogu, kajti vedela sem, da je vse dobro.

 

Vrhunec vsega je bil, da sem se še isti dan zvečer odpeljala na molitveno srečanje, kjer sem vsem sestram podelila moje veselje, o Božji dobroti, ljubezni in moči, ki mi jo je izkazal. 

 

Amen.

 

9.2004