Chester in Betsy - NOTRANJE OZDRAVLJENJE

 

NOTRANJE OZDRAVLJENJE

 

CHESTER IN BETSY

 

 

 

 

ŠTIRJE KLJUČI

 

Ti ključi lahko odklenejo vsako obljubo v vašem življenju.

Ti štirje ključi so znani. Bog nam je pokazal, da jih je potrebno reševati skupaj. To je skoraj tako, kakor da bi vtaknili vse štiri ključe naenkrat v ključavnico, kot bi bili povezani med seboj

Prvi je zelo preprost Izhaja iz druge zapovedi, kjer vzamemo svoje družinske stvari. Samo prenaša se skozi generacije, dokler ga nekdo ne odnese na križ. Tako sem vstopil v družinske grehe svoje družine.

5 Gospod je stopil dol v oblaku in se postavil ob njem ter klical ime Gospod.

6 In Gospod je šel mimo njega in klical:

»Gospod, Gospod, usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi,

7 ki ohranja dobroto tisočem, odpušča krivdo, upornost in greh, toda nikakor ne oprosti krivde, ampak obiskuje krivdo očetov na sinovih in na sinov sinovih, na tretjih in na četrtih.«

8 Tedaj je Mojzes hitro pokleknil in se priklonil do tal

9 ter rekel: »Če sem našel milost v tvojih očeh, Gospod, naj hodi, prosim, Gospod sredi med nami. Ljudstvo je namreč trdovratno, toda odpústi našo krivdo in naš greh in vzemi nas za svojo lastnino!« (2 Mojzesova 34:5-9).

Bog, ko gleda na nas, ne gleda na celotno družinsko linijo. On je Bog Abrahama, Izaka in Jakoba. On je tudi družinski Oče naše družine. Toda mi vstopamo v družinske grehe naših prednikov. Čeprav nam ni potrebno početi, kar so počeli oni, to delamo. Skozi to odraščamo. Ker od rojstva živimo v tej družini, mislimo da je vse, kar se v njej dogaja, normalno. Prepričani smo, da je naša družina normalna.

Toda to, kar običajno ne vidimo je, da je nefunkcionalna. In ta nefunkcionalnost nam od zgodnjega otroštva povzroča rane na srcu. Toda Jezus je prišel, da ozdravi naša strta in ranjena srca. Vendar preden se to zgodi, mi zaradi teh ran grešimo. Zakaj pride do tega. Ker se ljudje dotikajo naših občutljivih točk.

Iz teh ran smo se naučili, da človeški um vedno poskuša razumeti, kaj se dogaja okoli nas in kaj se dogaja nam samim. Zato prej ali slej pridemo do zaključka, da je z nami nekaj narobe, sicer se nam te stvari nebi dogajale. In tako kupujemo brezbožna prepričanja, ali kakor temu pravimo, laži, v katere verjamemo.

Verjel sem, da če me je oče zapustil (umrl je, ko sem bil star dve leti), me bodo vsi zapuščali. Iz tega je sledilo, da sem se začel izogibati ljudem. To kar sem v sebi mislil, kar pa ni bilo od mene ampak od satana, me je vodilo k izolaciji od ljudi. Dejansko so te laži temeljile na Božji Besedi.

Bog nam ne pravi naj bomo samotarji. Bog ne pravi, da bodo od mene odhajali pomembni ljudje. On pravi, da smo Njegovi ljubljeni. To je bilo zame veliko razodetje. Šele takrat sem lahko laž zamenjal za resnico. Resnica je edina, ki nas lahko osvobodi.

Bog nam je dal zelo dober postopek skozi katerega moramo iti, da se spopademo s pretvarjanjem laži, v Njegovo resnico.

Torej ta tri področja so:

1.      Grehi prednikov

2.      laži v katere verjamemo

3.      bolečine našega srca, ki zagotavljajo zakonit dostop demonom, da nas duhovno zatirajo.

Bolečine našega srca zagotavljajo zakonit dostop demonom, da nas duhovno zatirajo. Nekateri od njih prihajajo po družinski liniji. Mi jim nehote sami odpremo vrata, da vstopijo. Sami jih povabimo notri. In tako hudič prihaja v naša življenja krasti, ubijati in uničevati, dokler ne spoznamo kaj se nam dogaja in zakaj in mu tega ne dovolimo več ter mu ta vrata zapremo.

Bog je dal Betsy ključno vizijo, ko smo si ogledovali ta štiri področja.

Zaklepala sem hišo, da bi šla na počitnice in bila so štiri vrata. In medtem ko sem zaklepala vsaka posebej, mi je Gospod rekel: »Zakaj zaklepaš vsa vrata?«

In odgovorila sem: »Ker so notri dragocene stvari. Nočem, da jih ukradejo.«

In potem je rekel: »To je tako, kakor da bi zaklenila štiri vrata ministrstva, vrata štirih področij ministrstva. Če jih zapreš in zakleneš, sovražnik ne bo mogel vstopiti in ukrasti dragocenih stvari, ki so notri.«

Chester je rekel: »Ko zapreš tista tri vrata, demon sploh noče več ostati in potem se je tako enostavno osvoboditi.

Rešitev najdemo v obravnavanju temeljne službe. To je skoraj ne-dogodek. Dolgočasno.

Vsi smo že slišali zgodbe o rešitvi iz starih časov. Mi moramo vzeti nazaj najprej zakonske pravice iz prvih treh področij. Vsak je povezan z drugimi tremi, ker demoni skrbijo, da se vse to dogaja po družinski liniji.

Povejte mi primer družinske generacijske linije, s katero bi se nekdo danes lahko ukvarjal.

Chester: »Alkoholizem je zelo pogost. Obstaja torej vprašanje zasvojenosti, verjetno pa tudi nekaj večjega; zapuščanja, viktimizacije  (npr. ko delodajalec z vami ravna nepošteno in slabo, diskriminacija), in podobnih stvari. To bi bili torej grehi in kletve prednikov.

Otrok torej odrašča v družini alkoholikov, verjetno obsoja svoje starše, kateri koli od njiju je to: »Alkoholik, jaz nikoli ne bom tak.« Nevede in nehote so se nato odločili, da bodo poželi, kar so pravkar obljubili, kar so se pravkar naučili: »Sicer pa jaz s svojimi otroki ne bom ravnal tako.«

»Ne bom tulil, kričal, vpil, medtem, ko bodo zraven.« Toda čez nekaj let delajo prav to, kar so obljubili, da ne bodo, ter jim izkazujejo sovraštvo. Toda po tem, ko to naredijo jim je zelo hudo. Ne zavedajo se, da so na delu grehi prednikov. Demoni teh prednikov so vstopili vanje in jih naredili za svoje.

Betsy povej mi o brezbožnem prepričanju, ki si ga imela:

»Imela sem brezbožno prepričanje, da bom vedno izpuščena. In kar sem ugotovila kasneje, je bilo, da ima sovražnik strategijo za krepitev brezbožnih prepričanj, ker jo je znova in znova postavljal v podobne situacije, da bi se njegova moč skozi njih, v njej okrepila. Zaradi tega je imela znova in znova potrditve, da je napaka in da bo izpuščena.

Chester, povej mi, katera je bila tvoja največja rana v duši.

Moja največja rana je bila, da me je oče zapustil. Seveda me on ni nameraval zapustiti. Umrl je, vendar jaz tega takrat nisem razumel, ker sem bil star šele dve leti. In problem je bil prav v tem, da nisem razumel, kar je sovražnik s pridom izkoristil. Zato sem domneval, da me bodo tudi ostali ljudje zapuščali tako kot on. To je bilo brezbožno prepričanje, ki sem ga dobil.

Prav zaradi tega se je velikokrat v mojem življenju zgodilo, da sem bil zapuščen. Zapuščenost ima lahko veliko različnih oblik. Kakor človek v srcu misli, takšen je. Ker je Chester mislil, da bo zapuščen, je bil zapuščen.

Betsy je imela grozen strah pred smrtjo, ker bi morala njena 16 letna mati narediti splav, vendar se je uprla in tega ni storila, ampak je deklico na skrivaj rodila pod okriljem »Vojske rešitve.« Deklico je dala v posvojitev, ker ji starši nebi dovolili prinesti otroka domov. Toda vseeno je ta strah prišel nad Betsy.

Sedaj, po mnogih letih je ni več strah.

Chester, Bog ti je razkril super trdnjavo. In komaj čakam, da mi jo razložiš.

Ministrirali smo z uporabo integriranega pristopa, o katerem smo govorili.

Nekega dne smo stregli tej gospe in rekel sem: »Imate te tri različne stvari; sram, strah in nadzor in delujejo skupaj na zelo velik način. In tega ne razumem, ampak vem, da je zelo pomembno.

»Kako deluje?«

In rekel sem: »Pravkar sem rekel, da ne razumem.« In potem sem iz svojih ust zaslišal: »Zaradi zapuščenosti.«

Zaradi zapuščenosti smo osramočeni, zavrnjeni, ter mislimo, da je nekaj narobe z nami. To je osnova sramu. Potem nas zaradi sramu postane strah, da nebi drugi ljudje izvedeli za naše pomanjkljivosti, zato začnemo nadzorovati svoj prostor, za katerega ne želimo, da ga odkrijejo. Zato postavimo zidove. Postanemo agresivni, obrnemo se navznoter. Obstaja veliko načinov za to.«

Chester, ko imaš skupino in to poučuješ, koliko jih misli, da to vpliva nanje?

Običajno jih ne sprašujem o tem, ker jih je sram. Vseeno pa, ko služimo ljudem, ugotavljamo, da je ljudi, ki imajo takšne probleme okrog 80%, včasih celo več. To so ljudje, katerih življenje temelji na sramu.

In če se človek tega ne znebi, kaj se lahko zgodi z njegovo usodo?

Ovirani so. To so resne stvari. Ko vidim, da se ljudje osvobodijo te trdnjave sramu, strahu in nadzora, ter se sprostijo tja, kjer jih lahko vodi Sveti Duh, niso več v strahu. Veste, bojim se tvegati. Ali opazite, da krščansko življenje zahteva tveganje. To je moje srednje ime. Chester.

Če smo zadržani, ne bomo v celoti izpolnili svoje poslanstvo od Boga.

Sid: Danes sem dobil E-pošto, in verjamem, da ima Bog odgovor na to od vaju. Tukaj piše: »Sid-a redno gledam. Pogosto ga slišim: »Nekdo z bolečinami v hrbtu je ozdravljen. Nekdo z depresijo je ozdravljen, toda ali si kdaj čutil da je bil kdo ozdravljen od homoseksualnosti? Ali je to sploh mogoče?«

»Poznal sem veliko ljudi, vključno z mano, ki so molili o tem, a niso dobili niti kančka odgovora od Boga. Sprašujem, ali imate jasno razumevanje in sporočilo zame, glede na pretekle izkušnje?«

No, lahko vam povem, da smo celo intervjuvali ljudi, ki so velik del življenja preživeli v homoseksualnosti, nato pa so bili srečno poročeni z žensko, in so imeli otroke.

Betsy: Imamo izkušnje z ljudmi, da se rešijo homoseksualnosti. Povedala vam bom primer, ki je res nekaj posebnega. Včasih je potreben proces.

To je bil mlad, privlačen moški 30 let, ki se je več let, od kar pomni, več let prostituiral. In bil je HIV pozitiven, tako da se mu ni obetale bleščeča prihodnost.

Služili smo mu. Najprej je svoje življenje predal Jezusu. Nato se je resno lotil svojega zdravja. To ni igra igranja z Bogom. To je resen posel. Zato smo ga vzeli na celostni pristop in naredili vse, kar smo znali. In Bog je začel zdraviti njegovo srce številnih globokih zavrnitev, očetovih ran in nekaterih spolnih zlorab.

In nekega dne sva samo stala tam z rokami na njegovih ramenih, in samo vpila h Gospodu, in rekla sva: »Gospod, nimava ničesar drugega. Prosim pridi in se dotakni tega človeka.« In nato sva molila v Duhu. In kar naenkrat sva videla solze na njegovem obrazu, kako so mu tekle po licih, in njegove prsi so se začele dvigovati in spuščati, z globokimi vzdihljaji.

In rekel je: »Počutim se polnejšega, bolj trdnega in želim biti s fanti, vendar ne tako, kakor v preteklosti.«

Bog je spremenil njegovega duha iz demonskega, ženskega, v moškega.

In kaj se je zgodilo z njegovim HIV?

Bilo mu je slabše. Odšla sva v dom, kjer so skrbeli za bolnike z AID-som, kjer se je pripravljal na smrt in odšla sva tja, da se posloviva od njega. Odločila sva se, da bova zadnjič molila zanj.

Nato pa je rekel: »Gospodovo dobroto bom oznanjal z vsakim dihom, do zadnjega diha.«

In rekla sva mu: »Pojdi.«

Veste, imamo dobrega Boga, in malo, po malo, ga je On ozdravil. In danes je živ. Aleluja!

Veliko ljudi se sooča s sramom.

Prosim molitev za ljudi, da bi bili osvobojeni srama.

Prvi korak je: »Gospod,  priznam, da sem dovolil, da je sram nadzoroval moje življenje in da imam osebnost, ki temelji na sramu, ter sem zaradi tega dovolil sovražniku dostop do mene.

Gospod, priznavam vse grehe svojih prednikov, staršev in vseh avtoritet v mojem življenju, vseh, ki so grešili proti meni. Zaradi tega sem dal mesto sramoti. Vsem jim odpuščam, Gospod.

Gospod, zdaj te prosim, da mi odpustiš, kot sem jaz odpustil njim in Gospod, odločil sem se odpustiti tudi sebi, za vse neumnosti, ki sem jih naredil, da povečam to sramoto, za izboljšanje tega istega, in ji dal mesto v mojem življenju.

S sramom kršim svojo zavezo, prav tako s strahom in nadzorom.

Odpuščam vse demone, ki sem jim dal zakonske pravice.

Zavračam vse demone, ki sem jim dal zakonske pravice.

Ukazujem vam v imenu Jezus, da zapustite mene in mojo družinsko linijo.

Gospod, obnovi zdaj moj um in naše medsebojne odnose. Naj se vidim kot me vidiš ti.

In Gospod, zaupam v prihodnje dni. Prišel boš in ozdravil vse bolečine v mojem srcu. Prišel boš, in ozdravil vse rane v mojem srcu, vse, kar je dalo mesto sramu.

Gospod, nocoj napovedujem vojno sramoti.

Ne bom ustavil te vojne, dokler ne bom popolnoma svoboden. V Jezusovem imenu, amen!

Hvala Ti, Gospod!

      

 

https://www.youtube.com/watch?v=bPeQvCdLF2o

 

Nevenka Z. - Pričevanje o ozdravitvi 11.5.2024

 

Pričevanje o ozdravitvi

11.05.2024

 

 

Če hočem zajeti enega od bistvenih dogodkov, ki so se zgodili danes, moram svoje pričevanje začeti s četrtkom 9.5.2024. Tega dne smo se bratje in sestre odločili oditi na koncert pianista, Sama Rotmana, ki se je odvijal v viteški dvorani grajskega muzeja v Brežicah. Sam Rotman je Jud, ki se je pri 20 letih osebno srečal z Jezusom in ga sprejel za svojega Odrešenika.

Že dva dni pred tem sta me bolela oba kolčna sklepa, skupaj z medeničnimi kostmi, bolj na desni, kot na levi strani, in niti pod razno nisem vedela kaj se dogaja in zakaj. Težko sem se sklanjala in težko sem hodila. A vseeno sem si nadvse želela oditi na ta koncert.

Sestra Andrejka in brat Boštjan sta me prišla iskat na parkirišče ob železniški postaji Kandija, ki je le 5 minut hitre hoje oddaljen od mojega bloka, toda moja hoja do tja ni bila tako prijetna. Počakala sem ju in nato smo se odpeljali.

Zmenili smo se, da bomo vso pot molili v Duhu in slavili Gospoda. Pot je hitro minila in v trenutku smo prispeli v Brežice, polni Božjega blagoslova in maziljenja.

Ko sem stopila iz avta pa auč. Spet bolečina, še hujša kot pred tem. V mislih sem spraševala Gospoda, ali naj prosim za molitev, vendar nisem čutila Njegove odobritve v tej smeri. Poskušala sem tako hoditi, da nebi opazili, da je karkoli narobe z menoj, a mislim, da mi ni ravno uspevalo. Vseeno ni nihče opazil, da je karkoli narobe z menoj.

Med koncertom sem čutila velik blagoslov in Božjo prisotnost, toda po koncu koncerta, ko smo se spuščali k parkiranemu avtomobili, sem težko hodila. Čutila sem, da desno nogo bolj vlečem za seboj, kot ne. Dobesedno drsati sem morala z nogo, tako zelo me je bolelo.

Pot nazaj je bila en sam blagoslov. Jezus je bil z nami. In kot da bi Andrejka vedela, me je peljala vse do bloka in nato smo se poslovili. Težko sem prišla do stanovanja, a sem prišla. Sem pač trmasta in morala sem, ali ne?

Tudi naslednje jutro bolečina ni popustila. Še ko sem bila v postelji, sem prevzela avtoriteto nad bolečino in zapovedala kostem, da se uskladijo z Božjo Besedo in imenom Jezus. Malo mi je odleglo. Popoldan je bilo malo bolje.

Danes sem se zbudila. Spet sem čutila bolečino v kolku, a sem se po jutranji molitvi in zajtrku odpeljala v vrtnarijo, nato pa domov popolnoma odločena, da grem danes v mesto, pa četudi po vseh štirih.

Pripravila sem vse, kar moram vzeti s seboj, razne nujne malenkosti, itd, in sem odšla. Še vedno sem previdno hodila z desno nogo, ker me je pri premiku noge zabolelo v medenici, toda ker sem pred seboj rinila voziček s knjigami, mi je bilo malo lažje.

Prispela sem na moje pogosto obiskano mesto, za evangelizacijo v mesto. Po klopi sem razvrstila knjige in otroške pobarvanke, ter nekaj balonov za napihniti, za otroke. Nato sem se usedla na klopco in začela uglaševati ukulele, nakar opazim na koncu klopce se usedeta babica in vnukinja. Takoj sem prijazno nagovorila vnukinjo in jo vprašala, če želi pobarvanko. Takoj je pritekla do mene in ju z veseljem vzela, ter se usedla nazaj k babici.

Malo za tem je babica sama od sebe začela govoriti z mano in mi povedala, da odkar je bila cepljena za covid, je imela težave s pljuči. Rekla sem ji, da lahko molim zanjo, če želi. Takoj je bila zato, zato sem se ji približala, položila eno roko na njen hrbet, ki je bil precej ukrivljen in eno roko nad njenimi pljuči in začela moliti.

Rekla sem nekako tako: »Bog Oče, v imenu Jezus prevzemam avtoriteto nad Vidinimi pljuči in zapovedujem, da se vsaka bolezen, nepravilnost ali slabost umakne iz njenih pljuč. Zapovedujem ozdravljenje tem pljučem v imenu Jezus. Zapovedujem tem pljučem, da so ozdravljene po Kristusovih ranah, takoj zdaj. V Jezusovem imenu, amen!

Nato sem rekla gospe Vidi naj globoko vdihne in večkrat je globoko vdihnila in izdihnila. Po tem, da bi vzpodbudila njeno vero sem ji povedala stih iz Izaija 53:4-5 in da je Jezus živ, da je On na Očetovi desnici v nebesih, in da ji samo živ Bog lahko pomaga, ne tisti, pribiti na križu.

In potem se usedem tam, kjer sem bila prej, pa pravi: »Ampak gospa, veste, jaz sem naučena, kot sem, po veri moje mame.«

In jaz sem ji odgovorila, da vera ne pomeni, to, kar so nam povedali starši, ali duhovnik, ampak to, kar nam govori Sveto pismo o Jezusu. On je naš Odrešenik in naš Zdravnik.

Dala sem ji še eno moje pričevanje, kjer je moja telefonska številka, da mi sporoči, kaj bo zdravnik rekel glede njenih pljuč, ko bo šla ponovno na pregled.

Potem se je Gospa Vida odpravila naprej, ker sta bili zmenjeni s hčerko; mamico njene vnukinje.

Nato sta v moji smeri prihajala mlad očka, mamica in njun sin. Ko sta prišla do mene, sem sinčku ponudila pobarvanki. Pa pravi očka: »Jo že imamo doma.«

Jaz pa sem rekla: »Nič hudega, bodo pa za naprej.« Pa smo se nasmejali.

In onadva sta kar stala in jaz ne bodi lena, sem začela govoriti o Jezusu.

Žena se je umaknila bolj v ozadje a je poslušala, mož Denis, pa je stal blizu mene.

Začela sem s tem, kako pomembno je na pravi način spoznati Boga, ne kot nekaj religioznega, ampak kot živega Boga.

»Veste, naše življenje je namenjeno le eni stvari, da se tekom življenja srečamo z Jezusom, da On postane naš Odrešenik, da izpolnimo svoj namen, ki ga ima z nami in da smo po smrti vso večnost z Njim. Zato je zelo pomembno, da ga povabimo v svoje življenje, da postane On naš Gospod, da On vodi naše življenje na svoj način.«

In veste, ni dovolj, da gremo sem in tja v cerkev in mislimo, da bomo po smrti prišli v nebesa. Moramo imeti osebni odnos z Bogom skozi Njegovo Besedo, toda Besede brez Svetega Duha ne moremo razumeti.

Namreč, ko Jezus pride po Svojo Nevesto, bo vzel samo tiste, ki bodo na novo rojeni od zgoraj. Nikodem, Judovski duhovnik, je prišel k Jezusu in On mu je rekel, da če ne bo rojen od zgoraj, ne bo videl Božjega Kraljestva. To pomeni, da brez duhovnega novega rojstva po smrti ne bomo mogli priti v Nebesa.

In potem me vpraša: »Kako pa naj to storim?« In dala sem mu knjižico brata Kennetha Hagina – Novo rojstvo. Nato pa sem mu rekla. »Veste, mnogi muslimani s popolnoma preprostimi besedami pridejo k Jezusu. Na primer: »Jezus, če si ti res to, kar gospa Nevenka govori o tebi, potem želim, da se mi daš spoznati. Želim te osebno srečati. Razodeni se mi.« In verjemite mi, On bo to storil. On komaj čaka, da vzpostavi osebni odnos s človekom, ki ga je ustvaril.

Medtem je žena s sinom odšla naprej, Denis pa se je še kar pogovarjal z mano. Zato sem mu dala tudi mojo mobilno številko, in izpisani sestavek o tem: »Ali veš na kateri poti si in kam te ta pot vodi?«

Pogovarjala sva se o tem, da Jezus lahko vsak trenutek pride po Svojo Nevesto in da je pomembno, da smo na to pripravljeni, sicer bomo ostali na zemlji, ko pride Velika stiska in vladavina Antikrista.

Zelo, zelo je bil odprt, lahko bi rekla, da je stvari jemal resno. Zelo sem bila vesela, da obstajajo mladi moški, ki so odprti za Resnico.

Me je pa tudi vprašal: »Ali vam ni nič vroče, ko tu sedite na tem vročem soncu?«

Rekla sem, da mi je vroče, ampak da je to cena, ki jo z veseljem plačujem, da služim Bogu in ljudem, ki jih je ustvaril.

Mislim da je bilo rečeno še marsikaj, a se ne morem popolnoma vsega spomniti, dejstvo pa je, da Jezus res nekaj pripravlja, da se tako mladi ljudje zanimajo za Boga in da jim je mar in da resno jemljejo, kar jim poveš o Bogu.

Rekla sem mu tudi, da to, da gre sem in tja v cerkev, ga ne naredi za vernika. Z Bogom je potrebno biti vsak dan, skozi Njegovo Besedo. Potem se je poslovil.

Ne dolgo za tem je prihajala proti meni gospa Nataša, ki zelo rada pride k meni. Enkrat sem molila za njeno hčerko in potem sva se srečali naslednjič in je kar žarela, popolnoma je bila spremenjena. In danes je rekla, da se zdravstveno stanje pri hčerki res popravlja.

Tudi z njo sem se pogovarjala o pomembnosti novega rojstva, da imamo prepričanje Duha, da smo odrešeni. Kajti ne moremo reči, da se nam zdi, ali da mislimo, da smo odrešeni. Če je v nas Sveti Duh, je v nas pričevanje, da smo res odrešeni. Imamo sigurnost odrešenja.

Tudi njej sem rekla, naj povabi Gospoda v svoje življenje in naj bere Sveto pismo, ker duhovniki govorijo marsikaj, česar v Svetem pismu ni. Pomembno je razumeti Božjo Besedo po Duhu.

Ko sva bili še skupaj, pride še njena prijateljica, kateri sem tudi že oznanjala in tudi njej rekla, da je v teh poslednjih časih pomembno imeti pravo spoznanje o Bogu.

Nato je druga gospa odšla, jaz pa sem Natašo prijela za roko in molila zanjo. Spet je imela solzne oči. Nato sem položila prste na njene dlani in molila, da pride Sveti Duh in jo krsti v Svetem Duhu.

Ko sem prenehala z molitvijo je rekla, da ji je postalo tako vroče in čisto solzna je bila. Videla sem, da jo je Sveti Duh močno dotaknil. Poslovili sva se, nato pa je odšla v knjižnico.

Vmes so prihajali otroci in sem jim dala pobarvanke.

Nato je prihajal proti meni starejši gospod z vnukinjo. Sem se obrnila k deklici in ji rekla, če želi pobarvanko. O, bila je zelo vesela in ju je z veseljem vzela. Nato pa sem dedku rekla, ker je imel na sebi res odštekano majico, če ve kaj je ta napis na njej. No bila je čisto pankovska. Smo se nasmejali.

In potem mi začne razlagati zakaj ima dolge rokave, da ima vitiligo, da nima popolnoma nobenega pigmenta in ga sonce zažge. Roke je imel res popolnoma blede barve. Nato sem prijela njegovo roko, ga vprašala kako mu je ime; Rudi, in zapovedala tej bolezni da odide od njega, koži, da se ji obnovi pigment v imenu Jezus, da je ozdravljen popolnoma po Jezusovih ranah. Skratka obnovo kože in pigmenta, ker je to Jezus že naredil zanj na križu.

In potem sem mu povedala, da sem tudi jaz imela to, ampak je izginilo. Sem imela belo okoli oči in na rokah, a je izginilo. Dala sem mu še eno pričevanje in mu povedala, da je tam moja telefonska, da mi sporoči, da je ozdravljen.

Pred knjižnico se je srečal z mamico svoje vnukinje, on pa je šel na eno predavanje.

In potem sem se usedla in začela igrati ukulele; danes sem bolj malo igrala, ker so ljudje kar naprej prihajali in ko nekaj časa igram, se nasproti mene, na cesti ustavi avto in iz zadnjega dela avtomobila skoči deklica in mi ponuja drobiž. Pač to je tista darežljivost, ki se izkazuje skozi dobra dela. Jaz pa sem denar zavrnila, hitro vzela pobarvanki in balonček, čeprav deklica ni bila ravno majhna, ampak v avtu, na zadnjem sedežu sem videla dečka, za katerega sem v trenutku vedela, da je bil verjetno hendikepiran, saj je imel vrat v tisti polkrožni blazinici.

Če nebi stali na cesti, bi molila za tega dečka, a v tej situaciji tega nisem mogla storiti. In deklica je skočila nazaj v avto in odpeljali so se.

Božjih srečanj še ni bilo konec. Gospod je ponovno poslal k meni čudovito Indijsko družinico, očka, mamico, sinčka in hčerkico, ki so bili že dvakrat pri mojih knjigah. Seveda sem otrokoma spet dala pobarvanki in srečni so bili oni in starši. Nasmehnili smo se drug drugemu in rekla sem: "God bless you!" In nato so veseli odšli naprej.

Od doma sem šla ob 9:30 in ura se je približevala 12:45, zato sem sklenila da grem nazaj grede skozi mesto.

Najprej sem zavila v fotokopirnico in kupila papir za tiskanje, ter gospodu dala knjižico o ozdravljenju. Bil je je zelo vesel.

Nato sem šla naprej in šla mimo ljudi, ki so sedeli na klopeh, in uživali naročene jedi, saj je bila v mestu »Odprta kuhna«.

Nato sem šla do stojnice Rdečega križa, saj sta me dve deklici že zjutraj vabili, da pridem na izmenjavo sadik. Žal ni bilo nič prida za vzeti. Vse je bilo uvelo, toda v gajbi na tleh sem zagledala nekaj lepih jabolk in gospa mi je dala vračko, da jih naberem, jaz pa sem ji dala knjižico o ozdravljenju in pobarvanki. Dejansko je šlo tukaj za daj, dam.

Ko sem šla naprej, sem zagledala mamico z vozičkom ter sinom in hčerko in iz mojega vozička vzamem še zadnjo pobarvanko. Mamica je bila zelo, zelo vesela in hvaležna zanjo.

In potem sem se odpravila naprej preko mestnega mostu in proti domu. In veste kaj sem ugotovila na poti domov? Popolnoma sem bila ozdravljena. Popolnoma več nobene bolečine ni bilo v mojem kolku, ne v medenici. Noge nisem vlekla za seboj, nobene bolečine ni bilo več, v glavnem, Gospod me je ozdravil, medtem ko sem molila za bolne, ki so prihajali k meni.

Zakaj mi ni dovolil, da drugi molijo zame? Ker je On sam želel imeti vso slavo glede tega ozdravljenja in da meni pokaže, da se lahko vedno zanesem Nanj, da je On moj Zdravnik.

Bog je dober, ker na veke traja njegova dobrota. In če daješ, boš prejel. In če seješ, boš požel. To je zakon setve in žetve. Amen!

»Sam je na svojem telesu ponesel naše grehe na les, da bi mi grehom odmrli in živeli za pravičnost. Po njegovih ranah ste bili ozdravljeni.« (1 Petrovo pismo 2:24).

Navdihujoče zgodbe - NADNARAVNI BOŽJI ČUDEŽI - ANGELSKA POMOČ

 

NADNARAVNI BOŽJI ČUDEŽI

 

 

 

 

Po vsem Izraelu se ves čas dogajajo čudeži. Tukaj je več navdihujočih zgodb:

 

Rešilni rabin (angel) pri vhodu v tunel

 

V Gazi je imela izraelska brigada Golani 25-člansko enoto. Njihovo delo je v vojski najtežje. Njihova naloga je vstopiti v sovražnikov podzemni tunel in rešiti talce.

Izraelska vojska je drugačna od drugih vojsk. Pri opravljanju misije se »poveljnik prvi požene v boj.« Tako je v tej misiji poveljnik s šestimi od 25 ljudi prevzel vodstvo pri vstopu v hišo, ki je vodila do podzemnega tunela, in vstopil v prehod, medtem ko so drugi stražili okoli hiše.

Samo petnajst minut po tem, ko je šestčlanska skupina vstopila v predor, so vojaki zunaj  poskušali vzpostaviti stik z njimi. Vendar komunikacija ni delovala, zato so sklepali, da je njihove kolege v predoru morda zajel sovražnik.

Tako so se pogovarjali: »Ali naj gremo noter? Ali pa naj ostanemo zunaj tunela? Na naša sporočila se niso odzvali. mislimo, da bi morali vstopiti in jih rešiti.« Končno so se odločili, da gredo noter, zunaj pa naj bi ostalo 4-5 ljudi. In tisti, ki so vstopili, so pričakovali neposredno izmenjavo strelov.

Ravno ko so vstopili v rov, je na vhodu stal rabin z dolgo brado. Zato je vojak vprašal rabina: »Kaj počneš v tej hiši v Gazi?«

Rabin jim je rekel: »Takoj morate zapustiti to hišo. Sicer bo veliko sirot in vdov. Takoj morate oditi.«

Vodja enote je odgovoril: »Zdaj ne moremo oditi, vstopiti moramo v tunel, da poiščemo naše spremljevalce.«

Rabin je spet odgovoril: »Ne, ne morete vstopiti v tunel, takoj morate zapustiti hišo!«

Vojak poleg njega je rekel: »Ne razumeš situacije. Notri je naš poveljnik. Brez njega ne bomo odšli.«

Zato je rabin blokiral vhod. Vojak je rekel: »Rabin, oprosti, moramo te prositi, da se umakneš s poti,« in iztegnil roko, da bi rabina odrinil, toda njegova roka je šla skozi rabijevo telo, kot da ne ne obstaja. Takrat vsi, ki so stali na prizorišču, niso mogli verjeti temu, kar so videli. Vsi so razmišljali: »Kaj zdaj vidimo? Kdo je ta oseba? Kaj se dogaja?« Vsi so bili šokirani.

V tem času je poveljnik prišel ven. Morda je bil tunel preglobok, kar je povzročilo težave s signalom. Nismo bili prepričani. Toda ko so prišli ven, je rabin še vedno stal tam. Zato je poveljnik tudi vprašal: »Zakaj je tukaj rabin? Kakšno je zdaj stanje?« Ko ga je poveljnik poskušal potisniti s poti, je poveljnik dejansko z roko šel skozi rabina in roke vseh šest ljudi so šle skozi tega rabina (angela), ki je govoril z njimi.

Nato se je angel še enkrat obrnil k njim in jim rekel: »Zdaj vas prosim, takoj morate zapustiti to hišo.«

Vsi so bili izjemno šokirani. Obstaja nekaj pomembnih stvari, ki jih tukaj ne bom omenjal, če ne verjamete zgodbi, vendar, ko je angel govoril, je bilo, kot bi ogenj prišel iz njegovih ust. Angel je rekel: »Zdaj! Tecite!« in vsi so zbežali iz hiše. Nato je v hiši takoj za tem počilo, in moč eksplozije je planila v nebo. Vsi prisotni so bili priča videnju angelov. Cela enota je govorila o tem. Nekateri so celo mislili, da so nori. Vendar so ti ljudje rekli, da so jim angeli rešili življenja.

 

Opozorilo starke na vratih

 

Mlad vojak, se je pred nekaj meseci prijavil v vojsko, samo zato, da bi bil z bratom. V Libanonu so nanje streljali in stekli so proti hiši, da bi našli zatočišče. Ko pa so se približali vratom, je na vratih sedela starka v črnem. Videti je bila kot Arabka. Ko so se približali, se je starka obrnila k njim in jim rekla: »To ni hiša, v kateri bi se lahko poskušali skriti, to je smrtonosna past.« Pogledali so staro žensko in pomislili: »Mogoče ta stara ženska samo sedi tam in nas poskuša ujeti.«

Toda vojak je rekel: »Ko smo pozorno pogledali to žensko, smo takoj vedeli, da ni Arabka. Njen obraz je bil videti zelo svet, svet.« Žena je rekla: »Poslušajte me in ne vstopajte v to hišo.«

Tako so vojaki zbežali v drugi konec. Ko so se obrnili, je ženska izginila in v hiši je močno počilo. To se je med njimi razširilo in ugotovili so, da se v vsaki enoti dogaja isto. To isto žensko so videli drugi dvajset milj stran deset minut po incidentu in tudi drugim enotam je preprečila vstopiti v smrtonosno past.

 

Naključni strel

Da bi se pripravili na nenaden napad, je majhna ekipa, ki se je borila v Gazi, med obroki držala sprožilec v eni roki in hrano v drugi roki, tako da so se lahko kadar koli mobilizirali. Nenadoma se je nekaj zgodilo in vojak je bil preveč nervozen in je streljal. K sreči ni bil nihče poškodovan. Da bi preverili, kam je padla krogla, so iskali povsod in našli vhod v rov. Na vhodu v tunel je ležal pripadnik Hamasa s pištolo v roki. Na njegovem čelu je bila krogla, ki jo je v paniki pomotoma izstrelil izraelski vojak! To je bilo Božje dejanje, ki je celotno ekipo rešilo pred Hamasom!

 

Bodite priča učinkovitosti molitve

 

Tam je bil tudi izraelski vojak, ki je imel versko prepričanje. Med bitko ga je poveljnik prosil, naj zapusti svoje mesto, in ga prosil, naj moli. Rekel je, da ne ve, kakšna je situacija, in še vedno razmišlja o vojni, vendar se je moral umiriti in moliti 15 minut.

Ko se je vrnil na svoje mesto, je bil častnik tako vesel, da ga je po medvedje objel. Šele takrat je ugotovil, da je obstaja majhna skupina avtomobilov, ki se nenadoma ni mogla premakniti naprej. Bili so na ulici. Če ne bi takoj odšli, bi bili morda mrtvi, če bi jih odkrili elementi Hamasa. Ko so prosili za pomoč, je bil častnik res nemočen, a ker je verjel, da on veruje v Boga, ga je prosil za molitev. Nepričakovano, medtem, ko je molil, se je avto dejansko premaknil in majhna ekipa je pobegnila. Zato je bil poveljnik tako vesel! Hvala in slava Bogu! Naj bo več nadnaravnih Božjih čudežev in znamenj, ki bodo prikazovali velika Božja dela!

Te zgodbe vam pripovedujem, da bi vedeli, da ta vojna ni omejena samo na vojno med ljudmi. Vojna je tudi v nebesih in naše molitve so učinkovite. Namesto da bi zadeli Izrael, je 2500 sovražnih izstrelkov zadelo Gazo, ker jih je Bog preusmeril. To perspektivo moramo preseči in vedeti, da vse to dela Gospod. Bog spet prihaja, Bog naj ohrani naša srca.

Ves čas se dogaja veliko, veliko podobnih stvari. Ko je slišal, da se bo začela vojna, je moj brat obul vojaške škornje in se vrnil v Izrael. Rekel je, da bo stal ob Izraelu.

Nedolgo nazaj je Tajvan napovedal svojo dokončno evakuacijo. Vsi moji mlajši bratje in sestre so se odločili ostati, ker obstaja Bog, ki je večji od tega sveta. Ne glede na situacijo se lahko zanesemo Nanj. Tako nimamo strahu v naših srcih, ne glede na situacijo, s katero se soočamo. Najučinkovitejša stvar, ki jo lahko naredimo in kar Izrael najbolj potrebuje, je molitev k Izraelovemu Bogu, Abrahamovemu, Izakovemu in Jakobovemu Bogu, ki mu je ime Jehova.

Veliko prijateljev okoli nas vstopa na bojno polje. Veliko pogojev je izpolnjenih. Dan je res blizu. Jezus se spet vrača.

Vzpodbudne zgodbe - 36 IZRAELSKIH VOJAKOV JE ČUDEŽNO PREŽIVELO

 

36 IZRAELSKIH VOJAKOV JE ČUDEŽNO PREŽIVELO

Datum:  6. november 2023   

Vir: Stores to Inspire Video

 

 

Z vami želim deliti neverjeten javni čudež, ki se je pravkar zgodil ta teden:

Rabin Robert Rosen iz Elatha je bil v stiku s poveljnikom, ki je zdaj na misiji v koridorju v Gazi. Rekel je:

Nekaj ​​vam moram povedati. Rekel je, da je zjutraj vstopil v sobo za razmere, kjer so se vsi poveljniki usedli in razpravljali o naslednjih korakih, ki jih morajo narediti, da bi našli talce in teroriste.

Rekel je: Ko sem vstopil, sem videl vse poveljnike, ki so sedeli tam, z bledimi obrazi, kot da se je pravkar zgodilo nekaj strašnega! Samo držali so se za glave in bili zelo prestrašeni! – zmedeni? Vprašal sem jih, kaj se je zgodilo? – Takoj so mu na zaslonu  zgoraj pokazali posnetek z dronom, na katerem so bili prikazani trije oklepniki Namer, tanki, ki prevažajo vojake, vsak z zmogljivostjo 12 vojakov. Trije oklepniki Namer (tanki Namer) so bili hkrati zadeti s protitankovskimi raketami in so eksplodirali in zagoreli! — Vedeli so: To pomeni, da je pravkar izgubilo življenje 36 vojakov.

Vsi poveljniki so sedeli tam in razmišljali: Kako se je to zgodilo? Kako se je zgodilo, da so bili zadeti trije tanki hkrati? Kako to poročajo? Družinam teh 36 vojakov nikoli ne bi smeli povedati v enem dnevu in reči: Vaša družina je mrtva. Kako bomo naredili naslednje korake?

V tem času je eden od njihovih poveljnikov prejel klic vojaka iz tankovskega voda z druge strani. Poveljnik, ki se je javil na telefon, je rekel: »Zakaj ste me zdaj poklicali?« Vojak je rekel: »OK! prosim poslušajte! To se je zgodilo in to je noro!«

Gosenice na našem tanku so bile pokvarjene in nedelujoče, zato smo vsi skočili iz njega, ker nismo želeli biti tisti, ki sedimo naokoli.

Ne da bi opazili: drugi tank za nami je videl, da smo izskočili, mislili so, da mora biti nekaj narobe, in so tudi oni skočili iz svojega tanka. Tretji tank zadaj je naredil isto stvar, in ko so videli, da vsi v drugem tanku skačejo ven, so mislili, da je šlo morda kaj narobe, in tudi vsi iz tretjega tanka so skočili ven; ko smo prišli na varno, so bili trije tanki nenadoma zadeti.

To je povedal poveljnik rabinu Rosenu. Rabini so rekli: To je učinkovit učinek vsake molitve! Prosim še naprej molite za Izrael!

Nevenka Z. - ČUDEŽ V EUROSPINU I. in II.

 

Čudež v Eurospinu I. in II.

Čudež v Eurospinu I.

 

 

Danes zjutraj, že ko sem se zbudila, sem imela v načrtu, da bom odšla po nakupih v Eurospin, kamor grem običajno enkrat na teden ali na 14. dni.

Odločala sem se za uro odhoda in se nisem in nisem mogla odločiti, ali naj grem tja ob osmi uri, ali ob enajsti uri, ali celo kar jutri. In potem sem se po notranji vzpodbudi odločila odpeljati se tja ob osmi uri.

Včeraj, ko sem se vrnila iz hišne skupine nisem našla praznega parkirnega prostora kakor običajno, zato sem morala parkirati na zelenici, kamor sem se zapeljala preko robnika zgornjega parkirnega prostora, da nebi zjutraj ovirala drugih, ob odhodu v službo.

In danes zjutraj sem ga morala najprej z vzvratno vožnjo popeljati preko zgornjega parkirnega prostora in nato sem se odpeljala proti Žabji vasi, v Eurospin.

Parkirni prostor pred trgovino je bil sorazmerno prazen. Tudi v trgovini ni bilo gneče. Mirno in počasi sem nakupovala, kar sem imela napisano na nakupovalnem listku. Na koncu koncev je izpadlo, da sem kupila še to in še ono. Še vedno namreč ne vem kje je kaj v tej trgovini, saj sem bila v njej šele tretjič.

Voziček potiskam pred seboj in pridem do polic s salamami, sirom, hrenovkami. Tam opazim gospo, ki je nakupovala kar s torbico. To je dalo vedeti, da ne bo veliko nakupila. Opazila sem, da je nakupovala znižane izdelke. Kar nekaj časa je hodila ob meni, za mano, medtem, ko sva obe izbirali artikle za nakup.

Po tem sem šla še na oddelek za zelenjavo, nato pa se mi je nenadoma zdelo, da sem že preveč kupila, in vedela sem, da imam v denarnici le 51 Eur, ki sem jih namenila za današnji nakup.

Zato voziček odpeljem do blagajne in rečem prodajalki: »Upam, da nisem preveč nakupila. Imam le 51 Eur.« Seveda bančne kartice ne nosim vedno s seboj in danes je nisem imela.

Ko prodajalka vse artikle zabeleži, mi pove račun: »58,31 Eur.« Nikoli še nisem imela v trgovini s hrano tako velikega računa in meni je manjkalo 7,31 Eur.

»Joj,« pravim. »Ampak jaz nimam dovolj. Bom morala kaj vrniti.« Nisem vedela, da je to vračanje zelo zakomplicirano in kupci za menoj, bi morali čakati, da bi jaz uredila to s šefinjo trgovine.

In potem se oglasi gospa, ki je stala pri blagajni, za menoj, prav tista, ki sem jo srečala pri delikatesnih izdelkih, in pravi: »Gospa, bom jaz dala kar manjka za plačilo vašega računa, da gre vrsta čimprej naprej.«

Bilo mi je nerodno, hkrati pa sem vedela, da moram v tem trenutku sprejeti, kar mi je bilo ponujeno, da ne oviram ostalih kupcev in blagajničarke. Zato sem nakupljeno hitro zložila v voziček in nato počakala gospo, da dokonča tudi svoj nakup.

In ko se mi je približala, sem imela v roki svoj telefon, da bi lahko vpisala njeno telefonsko številko, in se z njo dogovoril za ponovno srečanje, da ji vrnem denar, ki ga je darežljivo dodala mojemu manjkajočemu znesku; 7,31 Eur, kar je dejansko moj dnevni znesek za nakup hrane.

Gospa je odgovorila, da mi ne more dati številke, ker je ne zna na pamet. Vem, da to ni bilo res, in tudi vem, da je to naredila ne samo iz svoje velike dobrote, ampak iz ljubečega srca.

Ker se je še nekaj dogovarjala s prodajalko, sem odpeljala nakupovalni voziček do mojega parkiranega avtomobila, nato pa se ozrla in gospe pomahala, ko sem jo videla, da gre iz trgovine.

Toda nisem je mogla kar tako pustiti mimo. Zato sem se napotila proti njej in ji rekla: »Kako vam je ime gospa?«

Odgovori mi: »Danica.«

»Neizmerno sem vam hvaležna, ker ste mi pomagala. Ali imate avto? Vas odpeljem domov?«

»Ne, ne, stanujem tukaj blizu,« in pokaže proti hišam nad nakupovalnim centrom v Žabji vasi.

»Nato sem ji rekla: Sem kristjanka.«

»Jaz tudi,« mi odgovori.

»Me veseli.«

»Ste rimokatoliške veroizpovedi?« Pritrdila mi je.

»Jaz sem protestantka in verujem, da je Jezus živi Bog.«

»Gospa Danica, ali imate mogoče kakšne težave, bolezen ali slabost? Lahko molim za vas?«

In ko mi je pritrdila, sem položila nanjo roko in molila nekako takole: »Bog Oče, hvala Ti za to drago gospo Danico, ki mi je danes pomagala v moji zagati in hvala Ti za njeno dobroto in darežljivost. Prosim te Gospod, da jo srečaš v vseh njenih potrebah in ji obilno povrneš vso njeno dobroto. Prosim te dotakni se njenega življenja, da te bo lahko spoznala kakor sem Te spoznala jaz, kot živega Boga in ozdravi jo, po Tvojih ranah, Gospod. V Jezusovem imenu, amen.«

Že v času, ko sem še molila, sem čutila, kot bi hotela pobegniti izpod moje roke. In ko sem jo pogledala, sem videla, da je bila solzna in se je z eno roko brisala okrog oči.

Rekla sem ji: »Gospa Danica, to nisem bila jaz. To je bil Sveti Duh, ki se vas je nadnaravno dotaknil. Bog vas ljubi.«

Ponovno sem izrazila željo, da si jo želim spet srečati in ji povrniti znesek, ki ga je plačala namesto mene, a ni hotela. Poslovili sva se. Nekaj časa sem gledala za njo, nato pa se odpravila do avtomobila, da končno zložim nakupljene stvari v avto.

In nato sem v avtomobilu razmišljala in se pogovarjala z Gospodom: »Jezus, ampak tole srečanje ni bilo slučajno. Nikakor ni moglo biti slučajno. Lahko jaz nebi šla od doma ob času, kot sem šla po notranjem vzgibu. Gospa Danica bi šla lahko prej ali kasneje od doma in bi se lahko popolnoma zgrešili. Tudi v trgovini, ker je ona kupila le nekaj artiklov, bi lahko svoj nakup opravila veliko prej kot jaz. In da je na blagajni stala za menoj, ne, ne, to ne more biti slučaj. In še to, Gospod, če bi bil račun manjši, ali enak 51,00 Eur, se z gospo nebi srečali, ker nebi bilo potrebe za to, saj bi jaz imela dovolj denarja za plačilo računa. Šli bi ena mimo druge kot tujki; mogoče prvič in zadnjič.

Gospod, je ona res le Danica, ali Božji angel, ki je vnaprej vedel, kaj se bo zgodilo? Si bil ti, Gospod tisti, ki si vedel, da ne bom imela dovolj denarja in si pripravil rešitev? Ne vem? Vem samo to, da si Ti zrežiral to srečanje. Prepričana sem, da je vredno mnogo, mnogo več, kot le borih 7,31 eurov. Gre za večno življenje ene prijazne gospe približno mojih let. Torej, Očka daj mi način, da jo ponovno srečam. Verujem, če ti je uspelo prvič, ti bo tudi drugič. Hvala Ti, Očka, v Jezusovem imenu, amen!«

Vse, kar lahko trenutno naredim je, da jo zalivam z molitvijo.

Četrtek, 14.03.2024

 

Čudež v Eurospinu II.

 

Od tistega četrtka 14.3.2024, ko je Bog uporabil gospo Danico, da je moji gotovini za plačilo računa tega dne v Eurospinu, dodala manjkajoči znesek, sem se večkrat spomnila nanjo v molitvi.

Dnevi so minevali, do srečanja pa ni prišlo, čeprav sem v tem času vsaj enkrat na teden odšla na to lokacijo po nakupih.

V tem tednu sem sklenila, da bom ponovno odšla do Eurospina po nakupih. Predvidoma sem nameravala oditi tja v sredo, četrtek ali v petek. Ker je bil včeraj, v sredo dež, sem ostala doma. Torej sta mi preostala še dva dneva.

Danes zjutraj sem prišla pred Gospoda v molitvi in rekla: »Gospod, če danes ne bom srečala Danice, bom tisto darilno vrečko, ki jo imam ves čas v prtljažnem prostoru avtomobila vzela ven. Gospod, jaz je niti spoznala ne bom več in ona mene prav tako ne.«

Toda ko je kazalec na uri pokazal 7:50, sem na hitro vstala, vzela nahrbtnik, denar in se z avtom odpravila proti Eurospinu.

Parkirala sem na svojem običajnem mestu, in se odpravila proti nakupovalnim vozičkom, ko jo zagledam. Danico. Takoj sem jo spoznala. Srce mi je zaigralo od radosti in napotila sem se proti njej, kot da grem proti moji najboljši prijateljici, ki je že dolgo nisem videla.

Tudi ona me je zagledala in tudi v njenih očeh sem zagledala veselje. Kako prisrčno sva se rokovali, kakor da se poznava že 1000 let. In potem sem ji rekla, če gre z mano, jo odpeljala do avta, odprla zadnjo havbo, vzela ven darilno vrečko, v kateri je bila knjiga o ozdravljenju, moje pričevanje o ozdravljenju moje dlani, v njem napisana moja telefonska številka, moje ročno delo njej v zahvalo in znesek denarja, ki ga je takrat po Božji milosti pridodala moji gotovini za plačilo računa nakupa.

Potem sem jo objela in ji povedala kako zelo sem vesela, da sva se spet srečali in da pri Bogu ni nobeno srečanje slučajno. Povedala mi je, da rada bere krščanske knjige in jaz njej, da jih imam doma še veliko, če jih bo želela brati. Prisrčno sva se poslovili, nato pa se je odpravila v trgovino. Ker živi v bližini, gre tja večkrat, zato običajno nakupuje samo za sproti.

Odpravila sem se po nakupovalni voziček, odšla v trgovino, jo še enkrat videla tam med nakupovanjem, potem pa jaz mislim, kdorkoli me je videl. . . . . . Jaz sem sijala od sreče. Na trenutke so bile moje roke sklenjene in oči vzdignjene v nebo in samo zahvaljevala sem se Gospodu za to čudovito presenečenje. Če bi lahko bi skakala do stropa od sreče in vriskala na ves glas.

»Gospod, moj Gospod, to srečanje je bilo nadnaravno, nikakor slučajno. Gospod, jaz bi lahko šla od doma 2 minuti kasneje, ali ona 2 minuti prej, in nebi se srečali, nikakor. Gospod, kako Ti uspe vse to tako točno skombinirati? To ne more biti drugače kakor čudež, čudež, čudež, ki ga lahko izpelje le Bog, ki vse vidi in vse ve. Res, Gospod, lahko bi imela zastoj na poti, lahko bi morala stati pred zaprtimi rampami v mojem koncu, o Gospod, ko ti načrtuješ, načrtuješ popolno. Gospod, očarana sem nad Tvojo popolnostjo in vsemogočnostjo.«

»Gospod, sedaj ti predajam Danico, blagoslavljam jo v Tvojem imenu, prosim Jagnjetovo kri nanjo, njej v zaščito in te prosim Bog Sveti Duh, da nadaljuješ Svoje delo v njenem življenju. Ta srečanja niso bila slučajna in vem, da imaš ti namen z njenim življenjem. Naj bo varna v Tvojih vekovitih rokah in njeno srce naj bo v Božanski obdelavi. O, hvala ti Očka za vse. Moj dan ima zaradi tega, kar si storil višji smisel. Razveselil si moje srce s tem srečanjem bolj, kakor če bi mi danes nekdo kupil hišo. Res, Gospod, to mi tako veliko pomeni. Osmislil si moj današnji dan. Slavim te in te obožujem, moj Kralj, ker delaš čudovite in nedoumljive reči, ki proslavljajo Tvoje ime, Jezus; Tvoje ime je nad vsakim imenom.«

Nato sem vsa v ognju Božje radosti dokončala nakup, in se odpeljala proti domu, ter vso pot poveličevala Kralja, ki je moj priskrbitelj, tisti, ki mi daje nadnaravna srečanja, nadnaravno služenje. Moj ljubljeni in prečudoviti Gospodar.

Res, če to ni čudež . . . . od 14.3.2024, do danes 9.5.2024 je minilo 56 dni, toda Bog ni pozabil. . . . On nikoli ne zamuja in nikoli ne pride prepozno. Aleluja!

In z Danico sva se takoj spoznali, po skoraj 60 dneh. Aleluja! 

Četrtek 9.5.2024

Glej, angela pošljem pred tvojim obličjem, da te obvaruje na poti in te pripelje v kraj, ki sem ga pripravil. (2 Mojzesova knjiga 23:20).

Kajti Gospodove oči se sprehajajo po vsej zemlji, da okrepijo tiste, ki so mu z vsem srcem predani. (2 Kroniška knjiga 16:9).

Njegove oči so obrnjene na človekove poti, vidi vse njegove korake. (Job 34:21).

Zakaj ti si moja skala in moja trdnjava, zaradi svojega imena me boš peljal in vodil. (Psalm 31:4).

Modril te bom in te učil na poti, po kateri moraš hoditi, svetoval bom, moje oko je nad tabo. (Psalm 32:8).

Če bi dvignil peruti jutranje zarje, če bi prebival na koncu morja, tudi tam bi me vodila tvoja roka, držala bi me tvoja desnica. (Psalm 139:10).

Pokazal sem ti pot modrosti, te vodil po pravih stezah. (Pregovori 4:11).

Svetloba oči razveseljuje srce, dobra novica poživlja kosti. (pregovori 15:30).

Človekovo srce načrtuje svojo pot, a Gospod vodi njegove korake. (Pregovori 16:9).

Gospod vodi človekove korake, smrtnik pa, mar razume svojo pot? (Pregovori 20:24).

Zaupaj mi, sin moj, svoje srce, tvoje oči naj imajo rade moje poti. (Pregovori 23:26).

Vem, Gospod: človek ne usmerja svoje poti, popotnik ne določa svojih korakov. (Jeremija 10:23).        

Tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo. (Izaija 40:31).

In govoril: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Marko 1:15).

Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. (Janez 14:6).

Spreobrnite se torej in pokesajte, da se vam izbrišejo grehi. (Apostolska dela 3:19).

Kakor je pisano: Kako lepe so noge tistih, ki prinašajo veselo oznanilo o dobrih rečeh! (Rimljanom 10:15b).