KAKO SVETO PISMO OBRAVNAVA ZDRAVNIŠKO POMOČ PRI SMRTI
Candice Lucey
.jpg)
Medicinska pomoč pri umiranju (MAID), znana tudi kot
pomoč pri samomoru, evtanazija in drugi podobni izrazi, je postala zakonita v
Kanadi, na Nizozemskem, v Luksemburgu, Kolumbiji, delih Avstralije in delih
ZDA. Da bi bil posameznik upravičen do umiranja z medicinsko pomočjo, mora
imeti hude, neozdravljive bolečine ali neozdravljivo bolezen, čeprav postaja
MAID tudi za tiste z duševnimi boleznimi vse bolj dostopen.
Sveto pismo jasno pove, kdo je suveren nad življenjem in
smrtjo: zadnjo besedo ima samo Bog. Čeprav nekatere cerkve zagovarjajo
evtanazijo in jo imenujejo sočutna možnost, mora krščanska cerkev ubogati Boga.
Tukaj je, kaj ima Sveto pismo povedati o smrti, umiranju in vrednosti
življenja.
Božje stališče do jemanja
življenja
Božja zapoved glede odvzema življenja drugi osebi je jasna: »Ne ubijaj« ( 2 Mz 20:13). Lahko bi rekli, da, ker pacient zahteva smrt, MAID ni umor, zato je tukaj bolj splošen ukaz: »Kdor koli vzame človeško življenje, bo zagotovo usmrčen«. (3 Mojzesova 24:17 ).
Bog je dal jasna navodila tudi glede samomora. »Gospod jemlje in daje življenje, vodi v podzemlje in
vzdiguje iz njega.« ( 1 Samuel 2:6 ). Čeprav bi mnogi trdili, da bi
kristjan še vedno šel v nebesa, če bi naredil samomor, to ni povabilo, da zdaj
konča življenje pod lastnimi pogoji. Gospod odloča. Sočuten je do vseh, ki
trpijo, duševno ali fizično.
Sveti Duh nas »On nas
tolaži v vsaki naši stiski, tako da moremo mi tolažiti tiste, ki so v kakršni
koli stiski, in sicer s tolažbo, s kakršno nas same tolaži Bog.« ( 2 Kor 1:4 ). Prisoten je, da spodbuja in
podpira tiste, ki trpijo. Jezus ve, kakšen je občutek našega trpljenja. Jezus
razume tudi našo željo, da gremo domov.
Len Lantz, psihiater in kristjan, je opazil: »Nihče ne
razume hrepenenja po nebesih bolj kot hudo depresiven ali bolan kristjan,« toda
»Bog nas kliče k vztrajnosti, ne k samomoru:
samomor je dejanje, s katerim poskušamo vsiliti svojo voljo Bogu.«
Lantz je citiral 2. Korinčanom 12:9-10, kjer je Pavel
slavno zapisal, da mu zadostuje Božja milost. Pavel je želel, da bi Bog končal
nekaj strašnega trpljenja, ki ga je prestal. Namesto tega je Pavel ugotovil, da
o tem ne odloča on.
»Razpet sem namreč med
dvojim: po eni strani hrepenim, da bi se razrešil in bil s Kristusom, kar bi
bilo dosti boljše, po drugi strani pa je zaradi vas bolj potrebno, da ostajam v
svojem mesu. Zagotovo vem, da bom ostal in bom še naprej pri vas vseh, tako da
boste napredovali in se veselili v svoji veri.« ( Flp 1:23-25 ).
Ali je MAID samomor?
Ko oseba prosi za
pomoč, da bi lahko umrla pod lastnimi pogoji, je to pomoč pri samomoru. Medtem ko imajo nekatere države in zdravstveni
organi raje druge izraze, ti evfemizmi ne spremenijo realnosti, da posameznik
pričakuje, da mu bodo drugi pomagali storiti tisto, česar sam ne more doseči,
to je, storiti samomor.
Eden najslabših elementov umiranja z medicinsko pomočjo
je, da so v proces vpleteni drugi. Posameznik, tudi če je sposoben vzeti stvari
v svoje roke, odgovornost preloži na nekoga drugega. Lahko bi rekli, da je v čast služiti prijatelju ali
staršu na ta način. Bog tega ne imenuje častno. On to imenuje greh.
Tukaj je primer, ko bi lahko cerkev obravnavali kot
ločeno od realnosti in brez sočutja. Kako lahko telo, ki pravi, da ljubi
svojega bližnjega, dovoli, da njegov bližnji trpi po nepotrebnem? Kako lahko
sinu ali hčerki ne uspe iz bede rešiti starša, ki trpi za demenco, ko ta nosi
plenice in se vsak dan zbuja v grozi, zmeden in dezorientiran? Poleg tega je
svet prenatrpan: zakaj ne bi odstranili tistih, ki jim kakovost življenja hitro
pada, da bi v bolnišničnih posteljah naredili več prostora za ljudi, ki jim bo
šlo na bolje?
Resnična pomoč trpečim
Joni Eareckson Tada je ganljivo pisala in govorila o tej
temi kot tista, ki bi izbrala evtanazijo, ko je bila prvič »priklopljena na
stroje«. Zapisala je, da: »Družba ni kup ljudi tam zunaj, ki sedijo za velikimi
mizami in razmišljajo o političnih trendih ali kulturnih premikih; družba si
ti. Vaša dejanja, vaše odločitve so pomembne. To, kar narediš ali ne narediš,
vpliva na vse okoli tebe.«
Ko je starš nekooga, ali otrok priklenjen na bolniško
posteljo ali invalidski voziček, je potrebno veliko dela, da skrbimo za tega
posameznika. Davek na negovalčevo fizično in čustveno zdravje je ogromen. Če je
pacient dovolj kompetenten, da se zaveda, kaj se dogaja, ta davek tudi zanj
grozen – izguba dostojanstva, zasebnosti in upanja.
Eareckson Tada trdi, da je težava pogosto odnos, da bi
moral »nekdo« pomagati, vendar opazovalci pogosto mislijo, da bi moral biti
»nekdo« vlada, skupina prostovoljcev ali bolnišnica. Eareckson Tada pravi, da »nekdo«
vključuje vsako osebo, ki je tesno vpletena v življenje trpečega posameznika.
Znotraj družine to pomeni, da mama in oče izmenoma skrbita za otroka na
vozičku; bratje in sestre podpirajo z opravljanjem gospodinjskih opravil in
preživljanjem časa z bratom ali sestro, samo z branjem ali pogovorom, dokler
niso dovolj stari, da lahko pomagajo pri večjih opravilih. Vmeša se širša
družina ter sosedje in prijatelji. Če je cerkev vpletena v življenje te
družine, člani cerkve vidijo potrebo in se nanjo odzovejo z molitvijo in tudi
resnično, praktično pomočjo. Pomoč naj traja,
dokler jo družina potrebuje, ne pa kot časovno omejena ponudba.
Vrednost te vrste dejavnosti ima svojevrsten učinek
valovanja; izkušnja vpliva na vse. Vsi vpleteni pridobijo smisel življenja te
osebe, življenja, ki združuje ljudi v Božjo slavo. Priče in udeleženci bodo
včasih celo videli Boga na delu in se bodo čudili.
Vrednost življenja
Ta vrsta podpore ni stvar zgolj upoštevanja pravil, ampak
se pokaže, kdaj so vpletena srca. Bog ceni vse človeško življenje; vsak človek
je bil ustvarjen po Njegovi podobi. Ko gledamo skozi oči Jezusa Kristusa,
prepoznamo vrednost tudi v najbolj zlomljenih posameznikih. Navsezadnje smo vsi
zlomljeni v umu ali telesu ali oboje, vendar ni žive osebe, ki Bogu ne bi bila
več pomembna. Rad ima in ceni bolnika z rakom, demenco in izčrpavajočo
depresijo. Rad ima izčrpane skrbnike. Tudi ko bolnik ali ljubljena oseba želi
odnehati ali se počuti zamerljivo, Bog ne preneha ljubiti. Ponuja upanje in
sočutje.
Len Lantz je zapisal: »Čeprav
je v Svetem pismu veliko trpljenja, Bog obljublja, da bo z nami skozi vse to.
Bog nas kliče, da nadaljujemo in vztrajamo skozi tegobe življenja.«
Svetovni koncept ljubezni je pustiti ljudem, da počnejo,
kar jih osrečuje, tudi če to pomeni, da jim pomagajo umreti. Jezusov koncept ljubezni je hoditi s trpečimi, namesto da
bi jih preprosto potegnil z zemlje v nebesa. Med svojim delovanjem je Jezus
ozdravljal, spremljal, sedel s trpečim.
Predstavljajte si človeka na pokopališču, potem ko je
Kristus izgnal njegove demone. Moral je na novo zgraditi svoje življenje,
fizično, čustveno in socialno. Ta dolga pot navzgor se je včasih morda zdela
nepremostljiva, toda Jezus je poznal vrednost človeka in celotno zgodbo
njegovega življenja. Vedel je tudi, kaj bi za Kraljestvo pomenilo, če bi
opazovalci bili priča možakovi pogumni bitki in videli, kako se to izvaja –
vzeti si čas, da vzljubijo tega moža, ga vidijo, ga cenijo, čeprav je bil
videti neozdravljiv .
Prisotnost našega Odrešenika je resnična in jo je mogoče
videti, ko tisti, ki jim je mar, pridejo k trpečemu, da ga poslušajo,
prevzamejo del dela in v dan vnesejo humor in veselje. Močno je moliti,
tolažiti in mirno sedeti skupaj z njimi ob postelji. Nikomur ne bi bilo treba
živeti z bolečino sam ali v izolaciji skrbeti za umirajočo ljubljeno osebo. In
čeprav se »delo« oskrbe – ali celo življenja – morda zdi mučno ali dolžnost,
pomislite, kaj Sveto pismo pravi o dolžnosti.
»Da, dobroto hočem in ne
klavne daritve, spoznanja Boga bolj kakor žgalne daritve.« ( Ozej 6:6
).
Kaj pa, če bi na odgovornost oskrbe lahko gledali kot na
način poveličevanja Boga in ne na žrtev, za katero je nagrada Božja odobritev?
Kaj bi prestal, če bi vedel, da bo Gospod s tvojim
trpljenjem približal nevernike k Sebi? Kaj pa, če bi za nazaj ugotovili, da je
vaša poštenost, a zvesta in ljubeča potrpežljivost spodbudila sotrpina? Kako
lahko poznate načine, na katere želi Bog uporabiti vašo situacijo? Ali vidite
načine, kako bi lahko vaša vera v prihodnosti vplivala na druge?
Zadnje besede trpečega
Želimo pokazati sočutje do tistih, ki verjamejo, da bo
njihova smrt rešila veliko težav in končala tako njihovo trpljenje kot
trpljenje ljudi, ki jih imajo radi in skrbijo zanje. Toda tukaj je nekaj
pretresljivih zaključnih misli ene od vernic, ki se odloči za življenje, čeprav
trenutno izpolnjuje pogoje za MAID: »Verjamemo,
da je človeško življenje sveto od spočetja do naravnega konca.« (
Joni in prijatelji).
Vsak človek bi moral imeti pravico do dostojnega
življenja, kar je lažje, če ljudje, ki jim je resnično mar, pomagajo narediti
življenje vredno življenja. Jezus nam je pokazal, kako »potešiti želje ubogih«.
»Če daješ lačnemu, kar imaš sam rad, in sitiš revežu grlo,
bo vzšla v temi tvoja luč in tvoja temina bo kakor
poldan.« ( Izaija 58:10 ).
Ta želja je več, kakor želja po olajšanju in po nečem
veliko boljšem od stalne trpeče bolečine. Edina oseba, ki lahko zagotovi
resnično upanje in človeka prepriča, da smrt ni odgovor na bolečino, je
Kristus, ki kaže na Kraljestvo, na obnovljena telesa in celovitost s Seboj za vso
večnost. Nič več solz. Nič več trpljenja. Za vedno.
»In obrisal bo vse solze z
njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo
več. Kajti prejšnje je minilo.« (Razodetje 21:4).
Ni komentarjev:
Objavite komentar