Candice Lucey - KAKO SVETO PISMO OBRAVNAVA ZDRAVNIŠKO POMOČ PRI SMRTI

 

KAKO SVETO PISMO OBRAVNAVA ZDRAVNIŠKO POMOČ PRI SMRTI

 

Candice Lucey

 

 

 

Medicinska pomoč pri umiranju (MAID), znana tudi kot pomoč pri samomoru, evtanazija in drugi podobni izrazi, je postala zakonita v Kanadi, na Nizozemskem, v Luksemburgu, Kolumbiji, delih Avstralije in delih ZDA. Da bi bil posameznik upravičen do umiranja z medicinsko pomočjo, mora imeti hude, neozdravljive bolečine ali neozdravljivo bolezen, čeprav postaja MAID tudi za tiste z duševnimi boleznimi vse bolj dostopen.

 

Sveto pismo jasno pove, kdo je suveren nad življenjem in smrtjo: zadnjo besedo ima samo Bog. Čeprav nekatere cerkve zagovarjajo evtanazijo in jo imenujejo sočutna možnost, mora krščanska cerkev ubogati Boga. Tukaj je, kaj ima Sveto pismo povedati o smrti, umiranju in vrednosti življenja.

 

Božje stališče do jemanja življenja

Božja zapoved glede odvzema življenja drugi osebi je jasna: »Ne ubijaj« ( 2 Mz 20:13).  Lahko bi rekli, da, ker pacient zahteva smrt, MAID ni umor, zato je tukaj bolj splošen ukaz: »Kdor koli vzame človeško življenje, bo zagotovo usmrčen«. (3 Mojzesova 24:17 ).

 

Bog je dal jasna navodila tudi glede samomora. »Gospod jemlje in daje življenje, vodi v podzemlje in vzdiguje iz njega.« ( 1 Samuel 2:6 ). Čeprav bi mnogi trdili, da bi kristjan še vedno šel v nebesa, če bi naredil samomor, to ni povabilo, da zdaj konča življenje pod lastnimi pogoji. Gospod odloča. Sočuten je do vseh, ki trpijo, duševno ali fizično.

 

Sveti Duh nas »On nas tolaži v vsaki naši stiski, tako da moremo mi tolažiti tiste, ki so v kakršni koli stiski, in sicer s tolažbo, s kakršno nas same tolaži Bog.« ( 2 Kor 1:4 ). Prisoten je, da spodbuja in podpira tiste, ki trpijo. Jezus ve, kakšen je občutek našega trpljenja. Jezus razume tudi našo željo, da gremo domov.

 

Len Lantz, psihiater in kristjan, je opazil: »Nihče ne razume hrepenenja po nebesih bolj kot hudo depresiven ali bolan kristjan,« toda »Bog nas kliče k vztrajnosti, ne k samomoru: samomor je dejanje, s katerim poskušamo vsiliti svojo voljo Bogu.«

 

Lantz je citiral 2. Korinčanom 12:9-10, kjer je Pavel slavno zapisal, da mu zadostuje Božja milost. Pavel je želel, da bi Bog končal nekaj strašnega trpljenja, ki ga je prestal. Namesto tega je Pavel ugotovil, da o tem ne odloča on.

 

»Razpet sem namreč med dvojim: po eni strani hrepenim, da bi se razrešil in bil s Kristusom, kar bi bilo dosti boljše, po drugi strani pa je zaradi vas bolj potrebno, da ostajam v svojem mesu. Zagotovo vem, da bom ostal in bom še naprej pri vas vseh, tako da boste napredovali in se veselili v svoji veri.« ( Flp 1:23-25 ).

 

Ali je MAID samomor?

 

Ko oseba prosi za pomoč, da bi lahko umrla pod lastnimi pogoji, je to pomoč pri samomoru. Medtem ko imajo nekatere države in zdravstveni organi raje druge izraze, ti evfemizmi ne spremenijo realnosti, da posameznik pričakuje, da mu bodo drugi pomagali storiti tisto, česar sam ne more doseči, to je, storiti samomor.

 

Eden najslabših elementov umiranja z medicinsko pomočjo je, da so v proces vpleteni drugi. Posameznik, tudi če je sposoben vzeti stvari v svoje roke, odgovornost preloži na nekoga drugega. Lahko bi rekli, da je v čast služiti prijatelju ali staršu na ta način. Bog tega ne imenuje častno. On to imenuje greh.

 

Tukaj je primer, ko bi lahko cerkev obravnavali kot ločeno od realnosti in brez sočutja. Kako lahko telo, ki pravi, da ljubi svojega bližnjega, dovoli, da njegov bližnji trpi po nepotrebnem? Kako lahko sinu ali hčerki ne uspe iz bede rešiti starša, ki trpi za demenco, ko ta nosi plenice in se vsak dan zbuja v grozi, zmeden in dezorientiran? Poleg tega je svet prenatrpan: zakaj ne bi odstranili tistih, ki jim kakovost življenja hitro pada, da bi v bolnišničnih posteljah naredili več prostora za ljudi, ki jim bo šlo na bolje?

 

Resnična pomoč trpečim

 

Joni Eareckson Tada je ganljivo pisala in govorila o tej temi kot tista, ki bi izbrala evtanazijo, ko je bila prvič »priklopljena na stroje«. Zapisala je, da: »Družba ni kup ljudi tam zunaj, ki sedijo za velikimi mizami in razmišljajo o političnih trendih ali kulturnih premikih; družba si ti. Vaša dejanja, vaše odločitve so pomembne. To, kar narediš ali ne narediš, vpliva na vse okoli tebe.«

 

Ko je starš nekooga, ali otrok priklenjen na bolniško posteljo ali invalidski voziček, je potrebno veliko dela, da skrbimo za tega posameznika. Davek na negovalčevo fizično in čustveno zdravje je ogromen. Če je pacient dovolj kompetenten, da se zaveda, kaj se dogaja, ta davek tudi zanj grozen – izguba dostojanstva, zasebnosti in upanja.

 

Eareckson Tada trdi, da je težava pogosto odnos, da bi moral »nekdo« pomagati, vendar opazovalci pogosto mislijo, da bi moral biti »nekdo« vlada, skupina prostovoljcev ali bolnišnica. Eareckson Tada pravi, da »nekdo« vključuje vsako osebo, ki je tesno vpletena v življenje trpečega posameznika. Znotraj družine to pomeni, da mama in oče izmenoma skrbita za otroka na vozičku; bratje in sestre podpirajo z opravljanjem gospodinjskih opravil in preživljanjem časa z bratom ali sestro, samo z branjem ali pogovorom, dokler niso dovolj stari, da lahko pomagajo pri večjih opravilih. Vmeša se širša družina ter sosedje in prijatelji. Če je cerkev vpletena v življenje te družine, člani cerkve vidijo potrebo in se nanjo odzovejo z molitvijo in tudi resnično, praktično pomočjo. Pomoč naj traja, dokler jo družina potrebuje, ne pa kot časovno omejena ponudba.

 

Vrednost te vrste dejavnosti ima svojevrsten učinek valovanja; izkušnja vpliva na vse. Vsi vpleteni pridobijo smisel življenja te osebe, življenja, ki združuje ljudi v Božjo slavo. Priče in udeleženci bodo včasih celo videli Boga na delu in se bodo čudili.

Vrednost življenja

 

Ta vrsta podpore ni stvar zgolj upoštevanja pravil, ampak se pokaže, kdaj so vpletena srca. Bog ceni vse človeško življenje; vsak človek je bil ustvarjen po Njegovi podobi. Ko gledamo skozi oči Jezusa Kristusa, prepoznamo vrednost tudi v najbolj zlomljenih posameznikih. Navsezadnje smo vsi zlomljeni v umu ali telesu ali oboje, vendar ni žive osebe, ki Bogu ne bi bila več pomembna. Rad ima in ceni bolnika z rakom, demenco in izčrpavajočo depresijo. Rad ima izčrpane skrbnike. Tudi ko bolnik ali ljubljena oseba želi odnehati ali se počuti zamerljivo, Bog ne preneha ljubiti. Ponuja upanje in sočutje.

 

Len Lantz je zapisal: »Čeprav je v Svetem pismu veliko trpljenja, Bog obljublja, da bo z nami skozi vse to. Bog nas kliče, da nadaljujemo in vztrajamo skozi tegobe življenja.«

 

Svetovni koncept ljubezni je pustiti ljudem, da počnejo, kar jih osrečuje, tudi če to pomeni, da jim pomagajo umreti. Jezusov koncept ljubezni je hoditi s trpečimi, namesto da bi jih preprosto potegnil z zemlje v nebesa. Med svojim delovanjem je Jezus ozdravljal, spremljal, sedel s trpečim.

 

Predstavljajte si človeka na pokopališču, potem ko je Kristus izgnal njegove demone. Moral je na novo zgraditi svoje življenje, fizično, čustveno in socialno. Ta dolga pot navzgor se je včasih morda zdela nepremostljiva, toda Jezus je poznal vrednost človeka in celotno zgodbo njegovega življenja. Vedel je tudi, kaj bi za Kraljestvo pomenilo, če bi opazovalci bili priča možakovi pogumni bitki in videli, kako se to izvaja – vzeti si čas, da vzljubijo tega moža, ga vidijo, ga cenijo, čeprav je bil videti neozdravljiv .

 

Prisotnost našega Odrešenika je resnična in jo je mogoče videti, ko tisti, ki jim je mar, pridejo k trpečemu, da ga poslušajo, prevzamejo del dela in v dan vnesejo humor in veselje. Močno je moliti, tolažiti in mirno sedeti skupaj z njimi ob postelji. Nikomur ne bi bilo treba živeti z bolečino sam ali v izolaciji skrbeti za umirajočo ljubljeno osebo. In čeprav se »delo« oskrbe – ali celo življenja – morda zdi mučno ali dolžnost, pomislite, kaj Sveto pismo pravi o dolžnosti.

 

»Da, dobroto hočem in ne klavne daritve, spoznanja Boga bolj kakor žgalne daritve.« ( Ozej 6:6 ).

 

Kaj pa, če bi na odgovornost oskrbe lahko gledali kot na način poveličevanja Boga in ne na žrtev, za katero je nagrada Božja odobritev?

 

Kaj bi prestal, če bi vedel, da bo Gospod s tvojim trpljenjem približal nevernike k Sebi? Kaj pa, če bi za nazaj ugotovili, da je vaša poštenost, a zvesta in ljubeča potrpežljivost spodbudila sotrpina? Kako lahko poznate načine, na katere želi Bog uporabiti vašo situacijo? Ali vidite načine, kako bi lahko vaša vera v prihodnosti vplivala na druge?

 

Zadnje besede trpečega

 

Želimo pokazati sočutje do tistih, ki verjamejo, da bo njihova smrt rešila veliko težav in končala tako njihovo trpljenje kot trpljenje ljudi, ki jih imajo radi in skrbijo zanje. Toda tukaj je nekaj pretresljivih zaključnih misli ene od vernic, ki se odloči za življenje, čeprav trenutno izpolnjuje pogoje za MAID: »Verjamemo, da je človeško življenje sveto od spočetja do naravnega konca.« ( Joni in prijatelji).

Vsak človek bi moral imeti pravico do dostojnega življenja, kar je lažje, če ljudje, ki jim je resnično mar, pomagajo narediti življenje vredno življenja. Jezus nam je pokazal, kako »potešiti želje ubogih«. »Če daješ lačnemu, kar imaš sam rad, in sitiš revežu grlo,

bo vzšla v temi tvoja luč in tvoja temina bo kakor poldan.« ( Izaija 58:10 ).

 

Ta želja je več, kakor želja po olajšanju in po nečem veliko boljšem od stalne trpeče  bolečine. Edina oseba, ki lahko zagotovi resnično upanje in človeka prepriča, da smrt ni odgovor na bolečino, je Kristus, ki kaže na Kraljestvo, na obnovljena telesa in celovitost s Seboj za vso večnost. Nič več solz. Nič več trpljenja. Za vedno.

 

»In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo.« (Razodetje 21:4).

 

https://www.biblestudytools.com/bible-study/topical-studies/how-does-the-bible-address-medical-assistance-in-dying.html

Clarence L. Haynes ml. - KAKO POSTAVITI IN OBDRŽATI SVOJE MEJE PRI SLUŽENJU

 

Kako postaviti in obdržati dobre meje pri služenju

 

Clarence L. Haynes ml.

 

 

Skoraj štirideset let svojega življenja sem preživel v službi v cerkvi. Začelo se je, ko sem bil najstnik, ko sem služil ob 11. uri zjutraj. V preteklih letih sem bil v cerkvah vseh velikosti, od velikih, znanih mega cerkva s tisoči članov do majhnih cerkvic, ki jih nihče ne pozna, z manj kot sto člani.

Ne glede na velikost cerkve je vedno obstajala potreba po ljudeh, ki bi služili, in iz neznanega razloga se je vedno zdelo, da je primanjkovalo prostovoljcev. Zaradi tega pomanjkanja se lahko ljudje počutijo prisiljene ne samo služiti, ampak služiti več, ker vidijo potrebo po tem.

Želim vas izzvati, da za trenutek ponovno razmislite o tem. Nočem, da prenehate služiti, želim, da razmislite o tem, kako služite. Želim vam pomagati postaviti in ohraniti dobre meje, da vam bo vaše služenje vedno v veselje in ne bo postalo breme, kjer boste na koncu izgoreli. Po mojih izkušnjah ljudje, ki se opečejo, običajno prenehajo služiti in mnogi nikoli več ne služijo. Nočem, da se vam to zgodi.

V pomoč so vam lahko štiri preprosta načela, s katerimi lahko postavite in ohranite dobre meje pri strežbi.

 

Načelo 1 - Poklicani ste biti, preden ste poklicani storiti karkoli Zanj

Želim vam pomagati razumeti vrstni red vaše krščanske hoje in zakaj vas je Bog rešil. Najprej in predvsem ste bili rešeni zaradi odnosa z Njim; služenje pride za tem. Kristusov sledilec je tisto, za kar ste prvenstveno poklicani, služenje je tisto, kar Bog želi, da počnete. Tako pogosto v cerkvi postavimo voz pred konja. Bog vas je rešil, ker želi, da ste v občestvu in da ste v občestvu z Njim; to je pred vašim služenjem Zanj. Naj vam to dokažem s pogledom na cerkev v Efezu. Če obstaja cerkev, ki zna služiti, je to to. Poglejte, kaj jim je rekel Jezus.

»Vem za tvoja dela, za tvoj trud in za tvojo stanovitnost; vem tudi, da ne moreš prenašati hudobnih. Preizkusil si tiste, ki sebe imenujejo apostole, pa niso, in si v njih odkril lažnivce. Stanoviten si in si marsikaj prenesel zaradi mojega imena, pa se nisi utrudil.« ( Razodetje 2:2-3 ).

Ko gre za služenje, bi lahko rekli, da je ta cerkev gorela. Povsod so služili. Vendar to ni bilo edino, kar je Jezus rekel tej cerkvi, poslušajte ostalo.

»Vendar imam zoper tebe to, da si opustil svojo prvotno ljubezen. Spomni se torej, od kod si padel, spreobrni se in opravljaj prvotna dela! Če pa se ne spreobrneš, bom prišel k tebi in odstranil tvoj svečnik z njegovega mesta.« (Razodetje 2:4-5 ).

Ne glede na to, kako hvalevreden je bil način, kako je ta cerkev služila, je bil Bog užaloščen, ker so se med tem odrekli ljubezni do Njega. V Božjih očeh to ni bilo občudovanja vredno in dal jim je vedeti, kako daleč so padli.

Če odkrijete, da služenje moti čas, ki ga preživite z Gospodom, ali vaš odnos z Njim, potem morate zmanjšati količino služenja. Čeprav je res, da ima Bog delo, ki ga morate opraviti, ne želi pa, da ga opravljate na račun svojega odnosa z Njim. Poklicani ste, da ste v razmerju z Njim, preden ste bili poklicani, da opravljate delo Zanj. Prosim, nikoli ne pozabite na ta pravi vrstni red stvari.

 

Načelo 2 - Ne odločite se za služenje iz občutka krivde

Želim opozoriti na Sveto pismo, ki je pogosto povezano z dajanjem, toda načelo je lahko povezano tudi s služenjem, ne samo z dajanjem denarja.

»Vsakdo naj da, kakor se je v srcu odločil, ne z žalostjo ali na silo, kajti Bog ljubi veselega darovalca.« ( 2 Korinčanom 9:7 ).

Na enak način kakor ne smete nikoli siliti ljudi, da dajejo prostovoljni prispevek Bogu pod prisilo, tudi nikoli ne smete siliti ljudi, da služijo Bogu pod prisilo. Pogosto sem slišal pastorje stati na prižnici in klicati ljudi k služenju. Morda jih ne omenjajo po imenu, vendar ljudem v kongregaciji postane očitno, da Božji služabnik govori o njih.

Ko pastor uporablja to strategijo, skuša ljudi prisiliti v služenje. To ne deluje. Če se bo nekdo odločil služiti zaradi občutka krivde ob pozivu, tega služenja ne bo opravljal z veselim srcem, kar lahko vodi do nezadovoljnih članov, ki hitro izgorijo. Želja po služenju mora vedno izhajati iz Svetega Duha, ki vas vodi, ne pa od cerkvenega pastorja, ki vas graja. Ko začutite klic k služenju, se prepričajte, da prihaja iz poziva, ki vam ga daje Bog, ne pa iz občutka obsojanja s strani pastorja ali koga drugega.

 

Načelo 3 – »Ne« ni beseda s štirimi črkami

Tukaj je ena stvar, ki je resnična v vsaki cerkvi, v kateri sem bil. Pastorji vas bodo prosili, da naredite stvari. To je njihova pravica in odgovornost. Vendar pa je tukaj nekaj, kar pogosto pozabimo, ali pa sem vsaj videl, da mnogi ljudje pozabijo.

Lahko rečete ne.

Ne ni beseda iz štirih črk, vendar jo nekako tako obravnavamo. Včasih rečete ne, ker nimate sposobnosti za to. Drugič rečete ne, ker nimate talenta za to, ali pa se zavedate, da je to, kar zahtevajo, zunaj vašega klica. Ne govorim vam, da recite ne, če vas prosijo, da enkrat pomagate, na primer premaknete mize ali pometete tla. To ni zunaj nikogaršnjega klica. Govorim o tem, da rečete ne stvarem, ki zahtevajo predanost, za katero veste, da je zunaj vašega klica, obdarovanja ali je nekaj, česar preprosto ne morete storiti v tem trenutku.

Imel sem prijatelja, ki je rad pel in vodil zbore. Potem ko je to počel več let, je prišel do točke, ko je bil utrujen in tega ni želel več početi. Toda pastor cerkve je želel začeti bogoslužni zbor in ga je prosil, naj ga vodi. Ker ni znal reči ne, se je odločil za ta podvig. To je bilo v okviru njegovega daru, vendar v tistem trenutku ni bilo v njegovi želji, da to stori. Ker je pastorju rekel ja, ko je v resnici hotel reči ne, mu je ta stvar postala breme in ga je sčasoma izčrpalo. Verjetno lahko ugibate, kaj se je zgodilo; na koncu je zapustil cerkev.

Veliko bolje je reči ne in ostati, kot pa reči da in na koncu izgoreti ter oditi. V redu je reči ne, ko nečesa ne zmorete. Če Bog tega ne zahteva od vas, potem ne grešite, ko rečete ne.

 

4. načelo – služite glede na to, kar lahko daste, ne glede na velikost potreb

Zadnja stvar, o kateri želim, da razmišljate, je, da služite glede na to, kar lahko daste, ne glede na količinsko vrednost, koliko je potrebno dati. Tudi to načelo uporabljamo, ko gre za finančno dajanje, vendar isto načelo velja za dajanje vašega časa, ko služite.

Naj vam navedem primer, da boste lažje razumeli, kaj mislim. Če cerkev potrebuje 10.000 $ in lahko daste samo 100 $, potem je to tisto, kar bi morali dati. Ko to storite, ste dali glede na to, kar lahko daste, ne glede na velikost potrebe. Enako je pri služenju.

Morda potrebujejo v cerkveni skupnosti nekoga, ki bo služil vsako nedeljo, vendar veste, da lahko služite samo eno nedeljo. Potem služite to nedeljo, in služite po svojih najboljših močeh ne da bi se počutili, kot da niste naredili dovolj. Služili ste iz tega, kar ste lahko dali.

Videl sem veliko preveč ljudi, ki dajejo tri ali štiri nedelje, medtem ko lahko realno dajo samo eno. Ko se to zgodi, jim postane preveč in na koncu izgorijo in odnehajo. Ni vam treba biti ta oseba.

Služenje v cerkvi je en vidik vašega življenja, vendar ima vaše življenje različne vidike. Odlično je služiti in služiti bi morali, vendar nikoli ne bi smeli služiti na račun žrtvovanja svojega odnosa z Bogom, odnosa z družino ali v škodo svoje kariere. Vse te druge stvari so tudi služba, a to je tema za drug članek.

 

Naredite svoj del

Želim vas spodbuditi, da služite in da služite dobro. Dajte vse od sebe in ne bojte se reči ne. Bistvo je, da ne morete narediti vsega in zadovoljiti vsake potrebe in tega tudi ne bi smeli storiti. Včasih s tem, da manj služite, ustvarjate priložnosti za druge, da služijo, in tako naj bi tudi bilo. Ni vam treba storiti vsega. Opravite le del, za katerega vas je Bog poklical, in bodite pri tem zvesti. Morda se vam ne zdi tako, toda to je dovolj in vse, kar Bog zahteva, je, da opravite svoj del.

Clarence L. Haynes Jr.  je govornik, učitelj Svetega pisma in soustanovitelj The Bible Study Club. Je avtor Iskanje namena ki vam bo pomagal razumeti, kako vas Bog vodi v Svojo voljo. Njegova najnovejša knjiga je Prizadevanje za zmago: Kako premagati svoje največje izzive in zmagati v svojem krščanskem življenju. Ta knjiga vas bo naučila, kako sestaviti koščke, da boste lahko živeli zmagovito krščansko življenje in končno postali Božji mož ali ženska, kakršni si resnično želite biti. Clarence se prav tako zavezuje, da bo pomagal 10.000 ljudem, da se naučijo preučevati Sveto pismo, in je pravkar izdal svoj prvi tečaj za preučevanje Svetega pisma, imenovan  Bible Study Basics. Če želite izvedeti več o njegovi službi, obiščite clarencehaynes.com.

https://clarencehaynes.com./

https://www.biblestudytools.com/bible-study/topical-studies/how-to-set-and-keep-good-boundaries-when-serving.html

David in Lianna Bond - POSTAVLJANJE MEJA KOT KRISTJAN

 

POSTAVLJANJE MEJA KOT KRISTJAN

 

David & Lianna Bond

 

 

Vsi se v življenju srečujemo z mejami: prehodi za pešce, opozorilni znaki, pasovi za avtoceste, ograje, vrata, posestne črte itd.

Vendar to niso meje, o katerih danes piševa. O kakšnih mejah govorimo? Naj definiramo, kaj so meje in zakaj so lahko koristne (ali škodljive, če jih ni) pri uresničevanju vašega poslanstva, ki vam ga je dal Bog.

Marsikdo, zlasti znotraj cerkve za vernike, nima postavljenih in utrjenih meja svojega življenja. V resnici se večina vernikov počuti krive in sebične, da postavljajo meje, kot da morajo biti vedno tam za ljudi in se morajo »zanikati«, kot je to storil Jezus.

To je žalosten primer, ker to sploh ni Božje srce. On ne želi, da bi bili izgoreli zaradi služenja in ljubezni do drugih. Kliče, naj dajemo z vedrim srcem, ne iz prisile ali v tem primeru iz občutka krivde. (glej 2 Korinčanom 9:7)

Na pisanje te objave naju je neverjetno navdihnilo, ker je David prebral knjigo Meje dr. Henryja Clouda in dr. Johna Townsenda. In eden največjih mitov, ki jih je David prebral o postavljanju meja kot kristjani, je ta:

»Postavljanje meja je sebično početje.«

V najini raziskavi za to objavo sva našla ta odličen vir, ki poudarja in natančno navaja, da so meje božansko in ne sebično dejanje, kakor je Jezus Kristus to storil v svojem življenju.

Več o tem članku si oglejte tukaj.

Članek je delil veliko vpogledov, v katerih se strinjava glede tega, kaj so meje – to je meja ali prostor med vami in drugim posameznikom, namen meje pa je zaščititi sebe in skrbeti zase. Zdi se malo sebično, ko to bereš, kajne? No, nadaljujte z branjem!

Če je sam Jezus Kristus postavljal meje sebi in drugim, ali ne moremo tega storiti tudi mi?

Evangeliji vedno znova omenjajo, kako se je pogosto umaknil iz množic, da bi našel počitek, samoto in molitev k svojemu Očetu. To je potreboval, da je dobro in kakovostno dajal in stregel. Stvar pri Jezusu je bila: ni bil ugajalec za ljudi. S svojimi besedami in dejanji je pravzaprav pogosto žalil ljudi.

Ampak, počakaj, to pozorno preberi. Nikoli ni govoril neustrezno ali napačno glede na katero koli situacijo, s katero se je soočil. Rečeno je, da je prišel poln milosti in resnice. S svojimi besedami je bil milostljiv, a tudi resničen. (glej Janez 1:14).

Polna milosti in resnice je ključna

Jezus je pogosto govoril resnico, vendar nikoli ni bila izrečena brez ljubezni in milosti. Milost in resnica gresta z roko v roki; če govoriš o ljubezni in milosti brez resnice, potem je vse ležerno, lažno, vsi te imajo radi, a odnosi nikoli ne postanejo globoki.

Ampak, če govorite resnico brez ljubezni in milosti, potem se vas ljudje morda izogibajo, ker je to ostro in globoko kritično, kar pogosto vodi v legalizem. Postavljanje meja na kateri koli točki v življenju pomeni soočenje z resnico in milostjo z ljudmi in morda samim seboj.

 

Meje naj bi nas zaščitile.

Življenja že živimo v mejah; samo tega nismo vedeli. Znotraj prehodov za pešce imamo meje in hodimo po njih, kadar je prižgana zelena luč na semaforju, da nas ne zbijejo vozila. Zakaj? Ker nas meja varuje in v bistvu ohranja pri življenju in dihanju.

Enako je v našem življenju, kjer si postavljamo meje v vseh pogledih. Toda, če nimamo postavljenih meja, smo na koncu izčrpani, brez energije, pod stresom, izgoreli, izgubimo zanimanje ali pozabimo zakaj, izgubimo sebe in pozabimo na svojo identiteto v Kristusu, da bi »bili tam za druge« .

Obstaja pregovor: »Iz prazne skodelice ne moreš natočiti«, k temu pa bi rad dodal še tole: »Ne moreš naliti drugim, če nisi najprej napolnil svoje skodelice«. Ta daljša različica izreka je povezana s konceptom kristjanov v cerkveni skupnosti, da so vedno tam, da skrbijo, služijo, pomagajo, da so prostovoljci in da delajo za druge.

Mislim, da se kristjani v cerkvi zapletejo v odnosu in perspektivi služenja. Torej, če imate več časa na svojem urniku, morate služiti. Vendar temu ni tako; če ves svoj čas porabite za služenje drugim, vendar trpijo odnosi, družina in delo v vašem življenju, potem vam primanjkuje meja.

Zavrnitev odgovornosti

V redu je, če hrepenite po služenju in imate čas za to, dokler vaši odnosi, v vašem življenju ne trpijo, ampak cvetijo.

Dobro je postaviti meje, da bi imeli svobodo in potencial pri sledenju Božjemu poslanstvu in da bi bolje služili drugim.

Preden se poglobiva v lastne izkušnje, vas želiva spomniti, da še zdaleč nisva popolna in da so izkušnje, ki jih tukaj opisujeva, najine lastne in služijo kot primeri za to objavo, kot opis praktičnih primerov. Najina pot postavljanja meja še vedno poteka, vendar sva želela deliti, kaj sva se do sedaj naučila, in kako lahko začnete vi sami v svojem življenju postavljati meje.

 

Pomanjkanje meja – Cerkev

To zame (Lianna) ni lahko omeniti v tej objavi, vendar je to nekaj, kar se je zgodilo zelo dolgo nazaj in od takrat sem šla naprej in se iz tega veliko naučila.

Včasih sem bil vodja, v mladosti, začenši od zgodnje srednje šole do zgodnjega kolidža (študirala sem v istem mestu, zato se nisem nikoli odselila). To je nekaj, za kar se nisem zavedala, da se dogaja, dokler nisem začutila ogromnega pritiska in moja mama je morala biti odkrita in iskrena z menoj. Ne želim dati preveč podrobnosti, da bi zagotovila zasebnost vseh.

Vodja vseh mladih voditeljev bi v bistvu uporabil besede in ustvaril kulturo strahu, da bi ljudi prisilil, da delajo, kar hoče, in stvar je v tem, da tega ni bilo lahko izpostaviti. To se je zgodilo postopoma skozi čas.

Čutila sem pritisk, da moram biti na določenem mestu vsakič ob določeni uri ali pa nisem bil dober vodja. Nadlegovali so me, da sem služila več, kot sem imel časa za to, in to je bilo vedno »v imenu Jezusa Kristusa«.

Mislila sem, da če bi želela biti »dober vodja«, nebi bilo dobro, če bi si vzela nekaj časa, da bi bila sama ali da bi se družila z družino ali prijatelji ali nadoknadila zamujeno šolsko delo.

Bila sem pod pritiskom, da vedno naredim več od tistega, kar se od mene zahteva kot od vodja prostovoljca, medtem ko naj bi dejansko glavni vodja naredil večino teh stvari, ker je bila to njegova/njena naloga.

Bila sem del kulture, ki jo vodi strah in ne ljubezen.

Čez nekaj časa, ko sem bila na fakulteti, sem imela tega dovolj. Začelo mi je zmanjkovati časa za opravljanje študijskega dela, ker sem na prvo mesto postavljala svoje »dolžnosti« vodje. Želel sem si pobegniti in ne obiskovati cerkve. Ampak, moja mama mi je zagotovo zelo pomagala pri tem. Posedla me je in rekla, da je v redu, če želim opustiti vlogo voditelja, vendar me je spodbudila, naj ostanem v cerkvi.

Sprva sem bila v šoku, ker se je zaradi voditelja in njegovega odnosa zdelo, da nikoli ni bilo možnosti, da bi se umaknila in odšla.

Zaradi tega voditelja sem se počutila, kot da ni nobenega vstopa ali izstopa, kot da nimam druge možnosti, kakor da sem tukaj, kjer sem in delam to, kar delam. Kultura strahu, ki sem jo tukaj omenila, je bila resnična, čeprav bi vam to morda paralo srce, če bi o tem pisala podrobno. Ta vodja nam je omogočil vodenje predstave točno tako, kot je on želel in načrtoval. Za nas niso bile postavljene nobene meje, da bi lahko uživali tudi v življenju, ki nam ga je podaril Bog, ne le v življenju vodje.

Zelo dolgo sem izgorevala pri služenju. Izgorela sem, ker nisem mogla delati karkoli drugega kakor biti krščanski voditelj. Borila sem se z zaupanjem ljudem in zaradi te izkušnje sem postala cinična.

 

Niso bili vsega krivi oni. Morala sem priznati tudi svoje napake.

Mislila sem, da če želiš biti vodja, moraš trpeti kot Kristus. Toda zdaj vem bolje kot takrat. Prav tako želim samo povedati, da ni bila VSE napaka te osebe, ali drugih voditeljev. Sem okrevalec, ki ugaja ljudem in to je problem, s katerim se občasno še vedno ukvarjam, vendar vem, kako je videti, če požene kot plevel.

V preteklosti sem težko rekla ne, ker sem se bala kakršnih koli negativnih povratnih informacij, negativnega odziva, slabega mnenja in njihovega pogleda name. In ne morem verjeti, da to omenjam, toda ta navada, ki je ljudem všeč, je šla globoko celo skozi služenje v cerkvi.

Vsakemu dogodku bi rekla da, vsakič, ko bi bil načrtovan za služenje v otroški sobi ali sobi za malčke, medtem ko bi še vedno vsak teden služila v mladinski skupini in se udeleževala srečanj voditeljev ter mladinskih iger, dejavnosti in druženj zunaj cerkve.

 

Bala sem se, da bom zamudila in kaj si bodo vsi mislili o meni. Toda, ironično, bila sem tako zelo zaposlena z negovanjem in izpopolnjevanjem te popolne podobe sebe in dojemanja ljudi o meni, medtem, ko je bilo moje osebno življenje v popolnem razsulu in moja tesnoba je bila na vrhuncu vseh časov, za kar nisem vedel, da je »tesnoba« ob uri.

 

Moji zunanji in notranji signali

Ko to berete, se morda sprašujete, kako lahko prepoznate področja svojega življenja, ki jim je treba postaviti meje. Vse, kar je oseba rekla in naredila meni in drugim voditeljem, je vse ZUNANJI signal, da vam primanjkuje meja.

To, skozi kar sem šla, je bilo narejeno z namenom, da sem bila nagnjena z ugajanjem ljudem. Nisem želela zamuditi tega, kako me ljudje vidijo, toda to so bili vse NOTRANJI signali, da mi primanjkujejo meje. Vse to bo obravnavano in razloženo v nadaljevanju objave!

Če pogledam zunanje in notranje signale, sem se za nazaj morala naučiti, da je v redu postaviti meje in da to ni sebična dejavnost. Če ljudje ne spoštujejo teh meja, je tudi v redu, da se distancirate in jih vseeno imate radi, še posebej, če so del ZUNANJIH signalov ali dokler se ne naučijo, da ne morejo več zahtevati, manipulirati, nadzorovati ali vas obremenjevati, kakor do vaše odločitve, da začnete postavljati meje.

To jih bo vodilo do resničnega premisleka z njihove strani, ki bo razkril, kdo v resnici so, in na njih je, da se odločijo, kaj bodo glede tega storili. Ali bodo spremenili svoje slabe navade ali pa bodo obstali na svojih dotedanjih poteh in načinih.

 

Postavi meje, ki jih je ustvarila namera v mojem življenju

Pred kratkim sem spet začela služiti in razlog, zakaj tega že dolgo nisem počela, je ta, da sem želela biti več v molitvi z Bogom, se pogovarjati s svojim možem in resnično poiskati področje služenja v cerkvi, kamor me Bog kliče.

Namesto da bi služila povsod in izgorevala, vem, da služim na področju, kamor me je postavil Bog, zdaj v medijski ekipi, ki sem ji služil tudi prej.

Vem, da je v redu postaviti meje, reči »Oprosti, tisti dan ne bom mogla priti« ali »Dosegljiva sem samo te dni . . . « in podobno. Če začnem opažati znake svojega notranjega signala, da želim ugajati ljudem ali da se počutim krivo, ker nečesa ne morem narediti ali česa nisem naredila prav, potem vem, da meje niso bile pravilno postavljene in moram znova delati na tem. Nikoli ne gre za konkreten ali enkraten dogovor, saj je postavljanje meja nenehno potovanje. (Tudi v partnerskih, družinskih, prijateljskih odnosih).

 

Pomanjkanje meja – delo in poroka

Ta blog je verjetno objavljen v najbolj realnem času, od vseh blogov, ki jih boste kdaj koli lahko prebrali. To piševa ne zato, da bi pokazala, da sva obvladala umetnost postavljanja meja. Ne, to je šele začetek dolge poti in še se učiva.

 

Na božično jutro leta 2020 sva se z Lianno ( piše David) odločila, da bova najprej odprla svoje nogavice, ki običajno vsebujejo zabavne predmete, ki so lahko uporabni ali pa tudi ne. Ko sem odpiral svoje nogavice (če ne veste, kaj so to … oprostite!) sem zagledala lepo zavit paket in začel trgati papir in na moje presenečenje je bila knjiga. Bil sem prav navdušen, ko sem obračal strani. Lahko si predstavljate vonj sveže natisnjene knjige, ki se je dvigal v moje nosnice.

Ko sem prebral naslov, je bil zelo preprost: M e j e . Ko sem prebral kazalo, sem bil presenečen nad količino informacij, ki sem jih bil pripravljen vsrkati. Preden sva prestopila v leto 2021 sem začel brati to knjigo in oči so se mi začele odpirati za ta novi svet meja. Nikoli nisem zares razumel, da sem v svojem življenju postavil meje, ne da bi se tega zavedal. Vedel sem le, da ko sem postavil meje, sta se moje življenje in najin zakon izboljšala, stres se je zmanjšal in iz tega so se rodile številne druge odlične lastnosti.

 

Telefon

Ena od prvih meja, ki si jih lahko zamislim, da sva si jo z Lianno postavila že na začetku najinega zakona je bila, da svoja telefona nisva nosila v svojo spalnico in za bujenje kupila pravo budilko. Preden sva naredila to drastično spremembo lokacije telefona, sva opravila najino raziskavo in izkazalo se je, da bo telefon ob najini postelji povzročil veliko težav na poti najinih odnosov.

V nekaj dneh po tem sva veliko bolje spala najina soba se je spremenila v najino zasebno zatočišče in najino ljubezensko življenje je bilo desetkrat bolj izpolnjeno. Motečega brenčanja ali zvonjenja ni bilo na vidiku zato sva bila v mislih drug z drugim. Pogosta besedna zveza; stran od oči stran od misli je dobesedno oživela. Od takrat, ko sva se začela držati te meje, je minilo že več kot leto dni, in lahko rečem, da uživava v tem, da svoje telefone priklopiva v drugi sobi, jih pustiva pri miru in se brez motenj odpraviva v svojo spalnico.

 

Delo

Želim malo preiti na teme in pisati o mejah na delovnem mestu. Obstaja toliko različnih scenarijev in situacij in delovno mesto ene osebe ni enako kot drugo. Tukaj je torej nekaj primerov, kako sem letos postavil meje na svojem delovnem mestu in morda vas bo branje tega navdihnilo, da postavite nekaj svojih.

Ko je delovni dan končan (določite razumen čas ali uro), je delo za ta dan končano.

To pomeni, da se prekinejo e-pošta, pošiljanje sporočil ali pogovori s sodelavci. To vključuje tudi vikende, če niste načrtovani za delo ob vikendih. Potem pustite službeni telefon pri miru in ga dvignite šele naslednji delovni dan.

V preteklosti sem preverjal e-pošto pozno zvečer, odgovarjal na sporočila in bil pod stresom, ko bi moral prenehati z dnem. Čas, ki sem ga preživel pri delu, bi moral preživeti z ženo, družino ali prijatelji. Naše telo in naš um lahko potrpita le toliko, preden se začneta zapirati na različne načine.

Začel sem pridobivati ​​na teži, nisem si vzel časa za zdravje in kondicijo, nisem hodil spat sproščen, moje spalne navade so bile izključene. Telefon je brnel naprej . . . . .

Mogoče razlagam, kaj se trenutno dogaja na vašem delovnem mestu. Morda se počutite izgoreli, izrabljeni in preobremenjeni. Začnite danes tako, da postavite majhno mejo in od tam rastete naprej.

Zaradi teh preprostih slabih navad sem začel zameriti svoji službi in nisem vedel, zakaj. To je bilo najbolj čudno. Dovolil sem, da moja kariera s polnim delovnim časom prevzame nadzor nad skoraj vsemi vidiki mojega življenja, in pošteno povedano, nad življenji ljubljenih. To mi ni bilo všeč.

Zato sem se pred kratkim odločil ukrepati in postaviti majhno mejo in življenje je bilo veliko boljše. Občutek, kot da zamujam ali bom nekoga pustil neprebranega (ali prebranega), me ne prizadene več tako kot včasih. Da, ljudje na drugi strani telefona ali računalnika bodo morda užaljeni, toda veste kaj? Tudi to je v redu. Odkar sem postavil preprosto mejo na svojem delovnem mestu, zelo uživam v delu s svojimi šefi, kolegi in zaposlenimi.

 

Zakaj moram postaviti meje?

Ugotovila sva, da potrebujeva del seznama, zakaj bi morala in zakaj moramo postaviti meje, če vaju do te točke nisva povsem prepričala. Če se sprašujete, zakaj morate postaviti meje, je tukaj nekaj tehtnih razlogov, ki vam bodo morda premislek:

Postavljanje meja dejansko prinese več kakovosti v vaše odnose, za katere vam je mar.

Bog

Kdaj ste nazadnje odprli svojo fizično Sveto pismo in prebrali več kot verz ali dva? Kdaj ste bili nazadnje pri bogoslužju ali v molitvi? Ste imeli dober čas za preučevanje Svetega pisma? Bog želi osebno tebe in tvojo predanost.

 

Vaš zakon ali romantično razmerje

Ste šli v zadnjem času na fizični zmenek? Ste si vzeli čas in se z njim-njo pogovorili o njihovem dnevu, o tem, kaj čutijo itd.? Ste se potrudili in jih poljubili, objeli, rekli, da jih cenite itd.?

 

Družina

Kdaj ste nazadnje videli svojo družino ali si vzeli čas zanjo? Ste se z njimi pred kratkim pogovarjali več kot 2 minuti po telefonu?

 

Prijateljstva in skupnost

Ste bili v zadnjem času v cerkvi? Kdaj ste se nazadnje družili ali pogovarjali s prijatelji? Ali ste bili vključeni ali ste se zavezali, da boste del služenja, skupnostne skupine, klepetalnice »Hangout«, iger itd.

Postavljanje meja vam lahko pomaga bolje razporediti čas in energijo na področjih, ki vas zanimajo.

Ali ste včasih imeli čas za dejavnosti in hobije, ki so vam bili všeč? Na primer pisanje, risanje, jahanje, ukvarjanje s športom, odhod na plažo, bivanje v naravi, športna aktivnost in še veliko več.

 

Postavljanje meja vam daje svobodo, da sledite poslanstvu, ki vam ga je dal Bog.

Sanjajte z Bogom, sanjajte s svojim zakoncem in družino, SANJAJTE. Bodite v nenehni molitvi in ​​čaščenju z Bogom, zapisujte si spoznanja prejeta po Svetem Duhu, spoznajte Boga in Njegovo srce v Svetem pismu. Obljubim vam, da vam bo dal nanovo najdeno veselje in mir v vašem življenju.

Sčasoma vam bo razkril svoje poslanstvo za vaše življenje in njegov namen za vas je, da ljubite Boga in ljubite druge kot sebe.

 

Katera področja vašega življenja potrebujejo meje?

Zdaj ste morda prepričani, da boste morali začeti postavljati meje, vendar ste zmedeni, ker ne veste kje začeti ali kako ugotoviti, kje meje res potrebujete. Nekateri ljudje težko vidijo, kam morajo pogledati. Spodnji seznam vam lahko pomaga pri začetku, vendar je le z našega vidika, zato sva morda nekatere spregledala. Zato preprosto dodajte področje ali dve, ki bi lahko bolj ustrezali vašemu življenjskemu slogu, kjer koli je to potrebno.

 

Zakon

Družina

Otroci

Prijateljstva in skupnost

Cerkev

Delo

Šola

Interakcija z nasprotnim spolom

Družbeni mediji in telefon

TV in storitve pretakanja

Sebe

Primeri s proračunom/financami, alkoholom/drogami, zdravjem itd.

 

Signali, ki kažejo, da je treba postaviti meje

To je razdelek, ki vam bo dal vpogled in namige, ki jih boste morda morali spremeniti in dodati meje v svojem življenju. Razmišljala sva in črpala ideje iz knjige Meje, vendar obstaja možnost, da smo jih kar nekaj spregledali, zato le uporabite te signale kot izhodišče.

Morda obstaja več, kar ste opazili ali trenutno doživljate, kar je lahko zunanji ali notranji signal. Če res ne vidite nobenega, je to super. Vedno pa lahko molite, da vam Bog odpre oči in vam razkrije stvari, ki jih prej morda niste opazil. Vedno vam želi pomagati, če ga le prosite.

 

Zunanji signali so zunanji dejavniki, kot so ljudje, situacije in drugo.

Ljudje se nenapovedano pojavijo na vratih

Občutek potrebe po izogibanju določeni osebi ali njenim telefonskim klicem.

Občutek krivde

Govoril sem grozno

Atmosfera strahu

Manipulacija

Ljudje postanejo jezni, ko ne dosežejo svojega

Ko se zgodi nekaj, kar je neprijetno ali drago, na kar se niste mogli pravočasno pripraviti.

Izgovor tradicije

 

Notranji signali so notranji dejavniki, ki gredo v vas

Nesrečen

Razpad na nekaterih ali vseh področjih vašega življenja

Zaskrbljen

Nikoli nimate »časa« ali ste preveč zaposleni

Pasivno-agresivno/nekonfliktno

Ne morem reči ne

Ljudje neprijetni

Odvisnost od družbenih medijev/telefona.

Zlomljen ali skoraj zlomljen zaradi denarja ali dolgov

Uhaja izpod nadzora

Izčrpan/utrujen/skoraj brez spanca

 

Zaključek in končne misli

Najino življenje se je dramatično izboljšalo, odkar sva si začela postavljati meje v osebnem življenju in zakonu. Kot par sva veliko manj pod stresom, čas, ki ga preživiva skupaj, je zelo premišljen in uživava v prisotnosti drug drugega.

Z osebnega vidika lahko oba ves dan jasneje razmišljava in sprejemava boljše življenjske odločitve, ki lahko vplivajo na več ljudi poleg naju samih. Vsak od naju dela na tem, da ne dovoliva, da nama »majhne« stvari pridejo v glavo in jim ne dovoliva, da naju nadzorujejo, saj jih lahko veliko lažje prepoznava in rešiva.

In ugani kaj? Meje niso trajne; kadar koli jih lahko spremenite, če vam niso všeč, če so preveč toge ali ste preveč osamljeni. In nisva tukaj, da bi vam povedala, kaj storiti; želiva le predstaviti informacije, raziskave, najine izkušnje in spoznanja ter spodbudo k molitvi in ​​spraševanju Boga o tem.

Skozi leto sem prepričan, da bova postavljala ustreznejše meje. Zdaj se meja veliko bolj zavedava in na njih bova delala tudi v bližnji prihodnosti. Nisva popolna, vendar je vredno poskusiti in videti, kako nam-vam gre.

Nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi. Samo poglejte Jezusov primer in kako je živel poln milosti in resnice, brez popuščanja ali upogibanja izpod muhavosti ljudi. Vedno se je popolnoma osredotočil na Boga Očeta in tu bi morali tudi mi vedno začeti.

 

Hvala za branje!