Ali je treba ženskam dovoliti pridigati?
Joel Ramshaw
Oglejmo si »trde« verze, ki jih oba podaja apostol Pavel:
1. Timoteju 2:12: »Ne dovolim pa, da bi ženska poučevala,
tudi ne, da bi gospodovala nad moškim. Tiho naj bo.«
1 Korinčanom 14:34-35 ». . . Naj žene tudi v vaših Cerkvah
molčijo. Ni jim namreč dovoljeno govoriti, ampak naj bodo podložne, kakor pravi
tudi postava. Če pa se hočejo o čem poučiti, naj doma vprašajo svoje može, ker
bi bilo sramotno, če bi žena govorila v Cerkvi.«
Kontekst Prvega pisma Korinčanom je, da je Pavel govoril o
veliki zmedi in kaosu na zbiranjih. Medtem ko se 33. verz pogosto citira proti
ženskam, ki pridigajo, mnogi izpustijo 32. verz: »Duhovi prerokov se prerokom
podrejajo, kajti Bog ni Bog zmešnjave, ampak miru.«
Pavlov pravi cilj je bil obnoviti red v korintski cerkvi. Celotno poglavje govori o odstranjevanju nereda in kaosa z
zbiranja, ne pa o razmejitvi vloge žensk. Zdi se torej verjetno, da je imela
korintska cerkev nekaj precej glasnih žensk, ki so med bogoslužjem povzročale
motnje in težave, klepetale in nenehno spraševale, zaradi česar je bilo
pridigarju težko osredotočiti vse.
Zanimivo je, da je Pavel v 1 Kor 11 učil, da lahko ženska
moli ali prerokuje, dokler nosi pokrivalo kot znak oblasti. Če je Pavel
nameraval, da ženska nikoli ne govori v cerkvi, tega odlomka ne bi vključil.
Ali ljudje res mislijo, da si je Pavel premislil le tri poglavja kasneje?
»Vsaka ženska pa, ki moli ali
prerokuje z odkrito glavo, dela sramoto svoji glavi, ker je to prav
tako, kakor če bi bila ostrižena.«
Upoštevajte, da čeprav Pavel ženskam ni dovolil, da bi
poučevale ali vodile njegove kongregacije, je bila to le njegova osebna praksa
in nikoli ni trdil, da je od Boga. Bodite pozorni na »jaz«. »Ne dovolim,« ne
pravi »Bog ne dovoli.«
Čeprav je Pavel v svojih poslanicah običajno neposredna
Božja usta, obstajajo tudi trenutki, ko poda svoje človeško mnenje in opozarja,
da ta del ni od Boga. Primer je 1 Kor 7,12: »Drugim pravim jaz, ne Gospod: če
ima kak brat neverno ženo in je ta voljna živeti z njim, naj je ne odpušča.«
Kasneje v 40. vrstici Pavel omenja: »Po mojem mnenju je
sicer bolj srečna, če ostane tako. Mislim pa, da imam tudi jaz Božjega Duha.«
Pavel v tem odlomku misli, da je verjetno povezan z Božjim Duhom, vendar ni
prepričan. Pravi po »moji presoji«, ne po Božji sodbi. Torej, če se vrnemo k
odlomku iz Timoteja, ko je Pavel rekel: »Ne dovolim ženski«, tega ne bi smeli
razumeti kot avtoritativen odlok od Boga, ampak bolj kot njegovo osebno prakso
strežbe. Večina od nas meni, da je Pavel največji apostol (poleg Kristusa) in
dal je zapis zvestobe in vzdržljivosti v službi, ki mu ni para. Kot človeško
bitje pa se moramo spomniti, da se je moral še vedno boriti s slabostmi in
pomanjkljivostmi in se je lahko občasno spotaknil. Pavel je bil morda že v
mladosti čustveno ranjen, ker so ga ženske zavrnile. Njegov videz je bil opažen
kot nekoliko grd in njegov govor opisan kot »prezirljiv«. Pavel je bil samec in
nič ne kaže na kakršno koli predhodno razmerje z žensko. Možno je, da se je
njegova ranjenost na tem področju pokazala v njegovem pogledu na ženske.
Tudi za odlomek v Timoteju lahko izvirna svetopisemska grška
beseda za »ženo« pomeni tudi »žena« in se v drugih odlomkih pogosto prevaja na
ta način. Enako velja za besedo »človek«, ki lahko pomeni »mož«. Pavel bi
zlahka rekel: »Ženi ne dovolim, da poučuje ali ima oblast nad možem«. Morda
učiteljicam sploh ni prepovedoval.
Ženske v tistem času niso bile izobražene in Pavla je
verjetno skrbelo, da bi se lažni nauk začel širiti, če bi začele poučevati brez
ustreznega temelja izobrazbe. V zgodnji cerkvi je bilo veliko lažnih učiteljev,
ki so začeli poučevati zaradi ega, vendar brez trdnega temelja znanja v Bogu in
svetih spisih. To je privedlo do številnih uničujočih herezij, kot je
doketizem; nauk, da Jezus v resnici nikoli ni imel fizičnega telesa in da se je
le »videlo«, da je v mesu. Če bi neizobraženim ženskam tistega časa dovolili,
da prevzamejo učiteljske vloge, bi tvegali širjenje še več lažnih naukov.
Apostolska dela 21:8-9: »Stopili smo v hišo evangelista
Filipa, ki je bil eden izmed sedmerih, in ostali pri njem. Imel je štiri
neporočene hčere, ki so imele dar prerokovanja.«
Morda je bilo manj običajno, da so ženske pridigale in
prerokovale, toda če je Bog želel, da bi Sveto pismo to prepovedalo, potem
verjetno ne bi navdihnil vključitve tega verza, niti ne bi dovolil, da bi te
štiri ženske postale njegova usta.
Sveti Duh in zdrav razum
Ko je Sveto pismo glede neke teme jasno, ji ne moremo
nasprotovati ali si ustvariti lastnih pravil. Sveto pismo pa ni vedno jasno.
Obstaja veliko mest, kjer se na prvi pogled zdi, da si določeni svetopisemski
odlomki nasprotujejo in je težko razbrati pravi pomen. V teh primerih se moramo
zanesti na Svetega Duha in zdravo pamet za vodstvo.
Janez 16:13: »Ko pa pride on, Duh
resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe,
temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči.«
Sveti Duh kaže, da lahko ženske prerokujejo zaradi
preprostega dejstva, da danes govori po njih tako kot po moških. Ženske
običajno ne uživajo v tem, da nosijo avtoriteto, kot moški, vendar jih to ne
onemogoči pri oznanjevanju Božje besede in prenašanju sporočila ljudem. Ženske
so pogosto bolj dojemljive in manj egoistične kot moški, kar jim lahko daje
večjo moč pri prerokovanju. Nekateri položaji, kot sta apostol ali glavni
pastor, so bolj primerni za moške zaradi poudarka na 'avtoriteti'. Človek je bil
ustvarjen, da predstavlja Božjo avtoriteto. Kljub temu pa jo Pavel pripisuje
tudi apostolki Juniji.
Čeprav je moški glava gospodinjstva, to ne razveljavi tega,
da ima tudi žena oblast nad hišo.
Poglejmo si model gospodinjstva. O otrocih lahko razmišljamo
kot o »področju strežbe« ali tistih, ki jih poučujemo. Reči, da je moški edini,
ki mu je dovoljeno pridigati ali poučevati, je, kot bi rekli, da je mož edini v
hiši, ki sme vzgajati otroke. Seveda je to neumen koncept in preveliko breme,
da bi ga mož nosil sam. Podobno je breme strežbe preveliko, da bi ga moški
lahko nosili sami. Kot je rekel Kristus:
Luka 10:2: »Rekel jim je: »Žetev je
obilna, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na
svojo žetev.«
Sveti Duh je Bog! Tretja oseba Trojice! Ko je maziljenje
očitno namenjeno ženi, da natančno prerokuje in služi, zanikanje nje pomeni
zanikanje Boga! Moramo biti prilagodljivi ideji, da lahko delamo napake pri
naši razlagi svetih spisov. Farizeji so bili tako prepričani vase, da so
določili postavo in soboto, toda ko je Bog prišel dol v Kristusovi osebi, so se
morale vse njihove dobre svetopisemske razlage zavreči.
Tudi mi se ne moremo ujeti v past farizejev, misleč, da smo Sveto
pismo obvladali do te polnosti, da ne puščamo prostora Svetemu Duhu, da
prilagodi naše mišljenje. Dejstvo je, da Bog uporablja ženske za prerokovanje
in poučevanje! Morda bo nekaj težkih prehodov, a ko bomo podrobneje raziskali,
so možne uskladitve. Čas je, da pustimo za seboj okoreli verski duh in dovolimo
ženskam z maziljenjem, da delujejo v svojih od Boga danih darovih in službah.
Ni komentarjev:
Objavite komentar