Sveto pismo - SVETOPISEMSKI KRST V VODI

 

SVETOPISEMSKI KRST – KRST V VODI

 

Krst je temeljna zapoved Gospoda Jezusa Kristusa, za vse Njegove učence.

 

Mt 28,19

Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha.

 

Vernik naj bi bil krščen, ko je odrešen.

 

Mr 16,16

Kdor bo sprejel vero in bo krščen bo rešen.

 

Prvi kristjani so bili o tem poučeni in bili temu poslušni – ubogali so.

 

Apd 2; 38,41

Peter jim je odgovoril: »Spreobrnite se! Vsak izmed vas naj se da v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov.«

 

Tisti, ki so sprejeli njegovo Besedo, so se dali krstiti. (Ali lahko dojenček sprejme Njegovo Besedo?)

 

Apd 8,12

Ko pa so možje in žene začeli verjeti Filipu, ki jim je oznanjal evangelij o Božjem kraljestvu  in o imenu Jezusa Kristusa, so se dajali krstiti.

 

Apd 8, 36-39

Ko sta potovala naprej, sta prišla do neke vode in evnuh je rekel: »Glej voda! Kaj mi brani, da nebi bil krščen?« Velel je ustaviti voz, oba, Filip in evnuh sta stopila v vodo in Filip ga je krstil.

 

Apd 9,18

In v hipu so padle kakor luskine z njegovih oči. Spet je videl. Vstal je in se dal krstiti.

 

Apd 10,47

Ti ljudje so sprejeli Svetega Duha tako kakor mi. Ali more kdo braniti, da nebi bili tudi krščeni z vodo.

 

Apd 16,15

Ko se je dala krstiti ona in vsa njena hiša nas je povabila z besedami: »Če ste prepričani, da verujem v Gospoda, stopite v mojo hišo in ostanite tu!« Primorala nas je, da smo vstopili. (Lidija, v Filipih v Makedoniji)

 

Apd 16,33

Vzel ju je s sabo še tisti nočno uro in jima izpral rane; in pri priči se je dal krstiti z vso svojo družino.

 

Apd 18,8

Krisp, načelnik shodnice, je z vso svojo hišo sprejel vero v Gospoda.

In tudi veliko Korinčanov, ki so ga slišali, je verovalo in se dalo krstiti.

 

Apd 22,16

In kaj še čakaš zdaj?  Vstani in daj se krstiti! Operi se svojih grehov in kliči njegovo ime!«

 

To je bil njihov prvi korak poslušnosti. Kljub temu, da so vedeli da bodo preganjani, so javno priznavali svojo vero v Jezusa Kristusa in se krstili.

 

KDO NAJ BO KRŠČEN?

 

Kdor je pred krstom izpričal vero v Kristusa. Najprej vera, nato krst. Najprej spreobrnjenje, nato krst.

 

Mt 28,19

NAREDITE JIH ZA MOJE UČENCE...... KRŠČUJTE JIH.......

Mr 16,16

KDOR BO VEROVAL IN BO KRŠČEN......

Apd 2;37,38

»SPREOBRNITE SE!

VSAK IZMED VAS NAJ SE DA V IMENU JEZUSA KRISTUSA KRSTITI.«

Apd 8;36-37

ETIOPSKI DVORJAN JE NAJPREJ PRIZNAL SVOJO VERO, NATO GA JE FILIP KRSTIL.

Apd 18,8

KORINČANI SO NAJPREJ SPREJELI VERO, NATO SO SE KRSTILI.

 

Ef 1,13

V njem ste tudi vi slišali besedo resnice, evangelij svojega odrešenja. Vanj ste tudi verovali in v njem prejeli pečat Svetega Duha, ki je bil obljubljen.

 

1 Kor 15,1-4

Spominjam vas, bratje, na evangelij, ki sem vam ga oznanil in ste ga tudi sprejeli ter stojite trdni v njem. Po njem ste na poti rešitve, če se trdno držite besede, ki sem vam jo oznanil, razen če ste zaman sprejeli vero. Izročil sem vam predvsem to, kar sem sam prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih.

 

1 Kor 1,17

Kristus me namreč ni poslal krščevat, ampak oznanjat evangelij, in sicer ne z modrostjo besede, da se Kristusov križ ne izvotli.

 

ODREŠENI SMO Z VERO V EVANGELIJ, NE S KRSTOM. SPREOBRNJENJE IN VERA V KRISTUSA, MORATA PRITI PRED KRSTOM.

 

Apd 20,21

Jude in Grke sem rotil, naj se spreobrnejo k Bogu in naj verujejo v našega Gospoda Jezusa.

 

 

 

Barry Bennet - KAJ PA JOB?

 

Kaj pa Job?

Barry Bennet

Jobova knjiga je pogosto napačno razumljena, saj se nanaša na krščansko življenje. Ko beremo Joba, moramo razumeti nekatere temeljne razlike med Jobom in krščanskim vernikom.

Za začetek Job ni imel zaveze z Bogom. Job je očitno živel pred Abrahamom in ni užival v obljubah, ki jih je Bog dal Abrahamu. Na primer, Bog je sklenil zavezo z Abrahamom in ta zaveza je vključevala zaščito pred njegovimi sovražniki (1 Mz 15,1). Podobno je v 5. Mojz. 28:7 najdemo, da so Božje obljube pod zakonom tudi zaščitile Izrael pred njihovimi sovražniki. Vendar je bil Job izpostavljen svojim sovražnikom in ti so mu hitro vzeli ali uničili vse, kar je imel. V našem primeru imamo 'boljšo zavezo, sklenjeno na boljših obljubah' (Heb. 8:6) in ta zaveza vključuje zdravljenje in zaščito!

Job tudi ni poznal hudiča. Ni se zavedal, da je hudič 'bog tega sveta' (2 Kor 4,4), 'knez oblasti zraka' (Efež 2,2), 'tat' (Jn .. 10:10) in da je ves svet pod njegovo oblastjo (1 Jn 5:19, Lk 4:5-6). Job je imel zelo omejeno znanje in je domneval, da njegove težave prihajajo od Boga. Boga je celo obtožil, da ga je ob različnih priložnostih prizadel (Job 6,4). Toda pod Novo zavezo vemo veliko več. Vemo, da naš boj ni z Bogom, ampak z ‚poglavarstvami in oblastmi‘ in da nam je dana vera, da ugasnemo vse ‚ognjene puščice Hudobnega‘. (Efež. 6:12-16)

Vidimo tudi, da je imel Job zelo omejeno znanje o Bogu. Sam priznava svojo nevednost na koncu Jobove knjige, ko pravi: 'Slišal sem o tebi na uho, zdaj pa te moje oko vidi.......zato sem..... spreobrnite se v prahu in pepelu.' (Job 42:5-6) Nekaj ​​verzov prej je Job izjavil: 'Izrekel sem, da nisem razumel stvari ....ki jih nisem vedel.' (v.3) Opravka imamo torej s človekom z omejenim znanjem. Toda pod Novo zavezo imamo največje Božje razodetje, večje od Abrahamovega razodetja, večje od Mojzesa in postave. Imamo Jezusa, Boga v telesu. In vidimo, da se je Božja volja popolnoma razodela v Jezusu, ko je hodil naokoli, delal dobro in ozdravljal VSE, ki jih je hudič zatiral, ker je bil Bog z njim. (Apostolska dela 10:38)

Ena najpomembnejših razlik med Jobom in vernikom Nove zaveze je ta, da je vernik nova stvaritev, ponovno rojen po Božjem Duhu! Job ni bil ponovno rojen, niti nihče v Svetem pismu pred Jezusovim vstajenjem. Tako so bili omejeni na svojo grešno naravo in čutno znanje. Bog se s starozaveznimi svetniki ni mogel povezati tako, kot se lahko poveže z nami. Mi smo njegova stvaritev, ustvarjeni v Kristusu Jezusu. (Efež. 2:10) Job je bil naravni človek, brez zaveze in omejenega znanja.

Tudi Job ni imel orožja, s katerim bi se lahko boril proti sovražniku. Ker ni imel zaveze, je bil brez obrambe. Vendar pa nam je bilo dano Jezusovo ime, moč krvi, napolnjenost s Svetim Duhom, dragocene Božje obljube, Božje orožje, darovi Duha, ključi Kraljestva, Beseda Bog, moč vere, ki lahko premika gore, Duh moči, ljubezen in zdrav razum, in bili smo blagoslovljeni z vsemi blagoslovi! Dobro smo opremljeni, da premagamo sovražnika in vsako bolezen ali uničevalno delo, ki bi nam ga morda poskušal naložiti.

Job je živel v strahu. Strah je naravno stanje padlega človeka. Ko sta Adam in Eva grešila, se je vera spremenila v strah. Job je častil v strahu (saj res ni vedel, koga časti.) (Job 3:25) Strah je osnova za vse religije sveta. Toda vera je temelj evangelija. 

Končno Job ni imel priprošnjika. Hudič je imel dostop do Boga prek človekovega greha. Človeka je lahko obtoževal dan in noč, in tako je storil z Jobom. Vendar pa je Jezus premagal greh, hudiča in smrt ter se usedel na Božjo desnico in vedno živi, ​​da bi posredoval za nas (Heb 7,25). Tožnik bratov je bil vržen in Jezus zdaj posreduje za nas! Job ni imel Jezusa za posrednika (Raz 12,10).

Bog je Joba blagoslovil, ker je bil pošten človek, vendar ni bil zaščiten z zavezo. Tožnik je imel popoln dostop do Joba. Lahko bi se zdelo, da je Bog hudiču dovolil, da napade Joba zaradi njegovih (hudičevih) provokativnih komentarjev, toda v Jakobu 1:13 vidimo, da Boga ni mogoče skušati z zlom, niti ne skuša nikogar. Ne glede na to, kar vidimo v Jobovi knjigi med Bogom in hudičem, na podlagi Jakobovega razodetja vemo, da hudič ni uspešno izzval Boga, da bi preizkusil Joba ali ga skušal. 

Job ni zgled naše krščanske izkušnje, niti zgled zaveze, ki smo jo sklenili z Jezusovo krvjo. Naša zaveza vključuje zdravljenje. Job je rekel: 'Gospod daje in Gospod jemlje.' (Job 1:21) Toda Bog tega ni rekel. Jezus je rekel: 'Prišel sem, da bi imeli življenje in da bi ga imeli v izobilju!' Tat pride ukrasti, ubiti in uničiti. (Jn. 10:10) Na žalost se mnogi odločijo verjeti Jobovim besedam nevednosti namesto Jezusovim besedam razodetja.

Jobova zgodba ne kaže na Božje ravnanje z nami pod Novo zavezo. V nobenem pogledu niso primerljivi. Job je živel z najbolj omejenim razumevanjem Boga. Božje razodetje človeštvu je progresivno. Najbolj primitivno razodetje najdemo pri Jobu. Nato je preko Abrahama dano več razodetja. Bolj lahko razumemo Boga v njegovem ravnanju z Izraelom pod postavo. Izaija preroško razodene Jezusa, Odrešenika. Nato Jezus razodene Boga v mesu. In končno se Jezus razodene Pavlu. Zato se mora vsak pravi nauk začeti z Jezusom, ne z Jobom.

Karkoli je Bog naredil ali ni storil v Jobovi zgodbi, nima nobenega vpliva na našo zavezo z njim. Satan je poražen sovražnik in dana nam je oblast nad njim. Moramo se mu upreti in pobegnil bo. Satan nima več dostopa do Boga, da bi nas lahko obtožil. Verniki Nove zaveze se ne bi smeli primerjati z Jobom.

https://www.barrybennett.org/the-bog-spot/2016/9/4/what-about-job

Joel Ramshaw - ALI JE TREBA ŽENSKAM DOVOLITI PRIDIGATI?

 

Ali je treba ženskam dovoliti pridigati?

  

Joel Ramshaw

 

 

Oglejmo si »trde« verze, ki jih oba podaja apostol Pavel:

 

1. Timoteju 2:12: »Ne dovolim pa, da bi ženska poučevala, tudi ne, da bi gospodovala nad moškim. Tiho naj bo.«

1 Korinčanom 14:34-35 ». . . Naj žene tudi v vaših Cerkvah molčijo. Ni jim namreč dovoljeno govoriti, ampak naj bodo podložne, kakor pravi tudi postava. Če pa se hočejo o čem poučiti, naj doma vprašajo svoje može, ker bi bilo sramotno, če bi žena govorila v Cerkvi.«

Kontekst Prvega pisma Korinčanom je, da je Pavel govoril o veliki zmedi in kaosu na zbiranjih. Medtem ko se 33. verz pogosto citira proti ženskam, ki pridigajo, mnogi izpustijo 32. verz: »Duhovi prerokov se prerokom podrejajo, kajti Bog ni Bog zmešnjave, ampak miru.«

Pavlov pravi cilj je bil obnoviti red v korintski cerkvi. Celotno poglavje govori o odstranjevanju nereda in kaosa z zbiranja, ne pa o razmejitvi vloge žensk. Zdi se torej verjetno, da je imela korintska cerkev nekaj precej glasnih žensk, ki so med bogoslužjem povzročale motnje in težave, klepetale in nenehno spraševale, zaradi česar je bilo pridigarju težko osredotočiti vse.

Zanimivo je, da je Pavel v 1 Kor 11 učil, da lahko ženska moli ali prerokuje, dokler nosi pokrivalo kot znak oblasti. Če je Pavel nameraval, da ženska nikoli ne govori v cerkvi, tega odlomka ne bi vključil. Ali ljudje res mislijo, da si je Pavel premislil le tri poglavja kasneje?

»Vsaka ženska pa, ki moli ali prerokuje z odkrito glavo, dela sramoto svoji glavi, ker je to prav tako, kakor če bi bila ostrižena.«

Upoštevajte, da čeprav Pavel ženskam ni dovolil, da bi poučevale ali vodile njegove kongregacije, je bila to le njegova osebna praksa in nikoli ni trdil, da je od Boga. Bodite pozorni na »jaz«. »Ne dovolim,« ne pravi »Bog ne dovoli.«

Čeprav je Pavel v svojih poslanicah običajno neposredna Božja usta, obstajajo tudi trenutki, ko poda svoje človeško mnenje in opozarja, da ta del ni od Boga. Primer je 1 Kor 7,12: »Drugim pravim jaz, ne Gospod: če ima kak brat neverno ženo in je ta voljna živeti z njim, naj je ne odpušča.«

Kasneje v 40. vrstici Pavel omenja: »Po mojem mnenju je sicer bolj srečna, če ostane tako. Mislim pa, da imam tudi jaz Božjega Duha.« Pavel v tem odlomku misli, da je verjetno povezan z Božjim Duhom, vendar ni prepričan. Pravi po »moji presoji«, ne po Božji sodbi. Torej, če se vrnemo k odlomku iz Timoteja, ko je Pavel rekel: »Ne dovolim ženski«, tega ne bi smeli razumeti kot avtoritativen odlok od Boga, ampak bolj kot njegovo osebno prakso strežbe. Večina od nas meni, da je Pavel največji apostol (poleg Kristusa) in dal je zapis zvestobe in vzdržljivosti v službi, ki mu ni para. Kot človeško bitje pa se moramo spomniti, da se je moral še vedno boriti s slabostmi in pomanjkljivostmi in se je lahko občasno spotaknil. Pavel je bil morda že v mladosti čustveno ranjen, ker so ga ženske zavrnile. Njegov videz je bil opažen kot nekoliko grd in njegov govor opisan kot »prezirljiv«. Pavel je bil samec in nič ne kaže na kakršno koli predhodno razmerje z žensko. Možno je, da se je njegova ranjenost na tem področju pokazala v njegovem pogledu na ženske.

Tudi za odlomek v Timoteju lahko izvirna svetopisemska grška beseda za »ženo« pomeni tudi »žena« in se v drugih odlomkih pogosto prevaja na ta način. Enako velja za besedo »človek«, ki lahko pomeni »mož«. Pavel bi zlahka rekel: »Ženi ne dovolim, da poučuje ali ima oblast nad možem«. Morda učiteljicam sploh ni prepovedoval.

Ženske v tistem času niso bile izobražene in Pavla je verjetno skrbelo, da bi se lažni nauk začel širiti, če bi začele poučevati brez ustreznega temelja izobrazbe. V zgodnji cerkvi je bilo veliko lažnih učiteljev, ki so začeli poučevati zaradi ega, vendar brez trdnega temelja znanja v Bogu in svetih spisih. To je privedlo do številnih uničujočih herezij, kot je doketizem; nauk, da Jezus v resnici nikoli ni imel fizičnega telesa in da se je le »videlo«, da je v mesu. Če bi neizobraženim ženskam tistega časa dovolili, da prevzamejo učiteljske vloge, bi tvegali širjenje še več lažnih naukov.

Apostolska dela 21:8-9: »Stopili smo v hišo evangelista Filipa, ki je bil eden izmed sedmerih, in ostali pri njem. Imel je štiri neporočene hčere, ki so imele dar prerokovanja.«

Morda je bilo manj običajno, da so ženske pridigale in prerokovale, toda če je Bog želel, da bi Sveto pismo to prepovedalo, potem verjetno ne bi navdihnil vključitve tega verza, niti ne bi dovolil, da bi te štiri ženske postale njegova usta.

Sveti Duh in zdrav razum

Ko je Sveto pismo glede neke teme jasno, ji ne moremo nasprotovati ali si ustvariti lastnih pravil. Sveto pismo pa ni vedno jasno. Obstaja veliko mest, kjer se na prvi pogled zdi, da si določeni svetopisemski odlomki nasprotujejo in je težko razbrati pravi pomen. V teh primerih se moramo zanesti na Svetega Duha in zdravo pamet za vodstvo.

Janez 16:13: »Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči.«

Sveti Duh kaže, da lahko ženske prerokujejo zaradi preprostega dejstva, da danes govori po njih tako kot po moških. Ženske običajno ne uživajo v tem, da nosijo avtoriteto, kot moški, vendar jih to ne onemogoči pri oznanjevanju Božje besede in prenašanju sporočila ljudem. Ženske so pogosto bolj dojemljive in manj egoistične kot moški, kar jim lahko daje večjo moč pri prerokovanju. Nekateri položaji, kot sta apostol ali glavni pastor, so bolj primerni za moške zaradi poudarka na 'avtoriteti'. Človek je bil ustvarjen, da predstavlja Božjo avtoriteto. Kljub temu pa jo Pavel pripisuje tudi apostolki Juniji.

Čeprav je moški glava gospodinjstva, to ne razveljavi tega, da ima tudi žena oblast nad hišo.

Poglejmo si model gospodinjstva. O otrocih lahko razmišljamo kot o »področju strežbe« ali tistih, ki jih poučujemo. Reči, da je moški edini, ki mu je dovoljeno pridigati ali poučevati, je, kot bi rekli, da je mož edini v hiši, ki sme vzgajati otroke. Seveda je to neumen koncept in preveliko breme, da bi ga mož nosil sam. Podobno je breme strežbe preveliko, da bi ga moški lahko nosili sami. Kot je rekel Kristus:

Luka 10:2: »Rekel jim je: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev.«

Sveti Duh je Bog! Tretja oseba Trojice! Ko je maziljenje očitno namenjeno ženi, da natančno prerokuje in služi, zanikanje nje pomeni zanikanje Boga! Moramo biti prilagodljivi ideji, da lahko delamo napake pri naši razlagi svetih spisov. Farizeji so bili tako prepričani vase, da so določili postavo in soboto, toda ko je Bog prišel dol v Kristusovi osebi, so se morale vse njihove dobre svetopisemske razlage zavreči.

Tudi mi se ne moremo ujeti v past farizejev, misleč, da smo Sveto pismo obvladali do te polnosti, da ne puščamo prostora Svetemu Duhu, da prilagodi naše mišljenje. Dejstvo je, da Bog uporablja ženske za prerokovanje in poučevanje! Morda bo nekaj težkih prehodov, a ko bomo podrobneje raziskali, so možne uskladitve. Čas je, da pustimo za seboj okoreli verski duh in dovolimo ženskam z maziljenjem, da delujejo v svojih od Boga danih darovih in službah.

Nevenka Z. - ČUDEŽ V EUROSPINU I. in II.

 

Čudež v Eurospinu I. in II.

Čudež v Eurospinu I.

 

 

Danes zjutraj, že ko sem se zbudila, sem imela v načrtu, da bom odšla po nakupih v Eurospin, kamor grem običajno enkrat na teden ali na 14. dni.

Odločala sem se za uro odhoda in se nisem in nisem mogla odločiti, ali naj grem tja ob osmi uri, ali ob enajsti uri, ali celo kar jutri. In potem sem se po notranji vzpodbudi odločila odpeljati se tja ob osmi uri.

Včeraj, ko sem se vrnila iz hišne skupine nisem našla praznega parkirnega prostora kakor običajno, zato sem morala parkirati na zelenici, kamor sem se zapeljala preko robnika zgornjega parkirnega prostora, da nebi zjutraj ovirala drugih, ob odhodu v službo.

In danes zjutraj sem ga morala najprej z vzvratno vožnjo popeljati preko zgornjega parkirnega prostora in nato sem se odpeljala proti Žabji vasi, v Eurospin.

Parkirni prostor pred trgovino je bil sorazmerno prazen. Tudi v trgovini ni bilo gneče. Mirno in počasi sem nakupovala, kar sem imela napisano na nakupovalnem listku. Na koncu koncev je izpadlo, da sem kupila še to in še ono. Še vedno namreč ne vem kje je kaj v tej trgovini, saj sem bila v njej šele tretjič.

Voziček potiskam pred seboj in pridem do polic s salamami, sirom, hrenovkami. Tam opazim gospo, ki je nakupovala kar s torbico. To je dalo vedeti, da ne bo veliko nakupila. Opazila sem, da je nakupovala znižane izdelke. Kar nekaj časa je hodila ob meni, za mano, medtem, ko sva obe izbirali artikle za nakup.

Po tem sem šla še na oddelek za zelenjavo, nato pa se mi je nenadoma zdelo, da sem že preveč kupila, in vedela sem, da imam v denarnici le 51 Eur, ki sem jih namenila za današnji nakup.

Zato voziček odpeljem do blagajne in rečem prodajalki: »Upam, da nisem preveč nakupila. Imam le 51 Eur.« Seveda bančne kartice ne nosim vedno s seboj in danes je nisem imela.

Ko prodajalka vse artikle zabeleži, mi pove račun: »58,31 Eur.« Nikoli še nisem imela v trgovini s hrano tako velikega računa in meni je manjkalo 7,31 Eur.

»Joj,« pravim. »Ampak jaz nimam dovolj. Bom morala kaj vrniti.« Nisem vedela, da je to vračanje zelo zakomplicirano in kupci za menoj, bi morali čakati, da bi jaz uredila to s šefinjo trgovine.

In potem se oglasi gospa, ki je stala pri blagajni, za menoj, prav tista, ki sem jo srečala pri delikatesnih izdelkih, in pravi: »Gospa, bom jaz dala kar manjka za plačilo vašega računa, da gre vrsta čimprej naprej.«

Bilo mi je nerodno, hkrati pa sem vedela, da moram v tem trenutku sprejeti, kar mi je bilo ponujeno, da ne oviram ostalih kupcev in blagajničarke. Zato sem nakupljeno hitro zložila v voziček in nato počakala gospo, da dokonča tudi svoj nakup.

In ko se mi je približala, sem imela v roki svoj telefon, da bi lahko vpisala njeno telefonsko številko, in se z njo dogovoril za ponovno srečanje, da ji vrnem denar, ki ga je darežljivo dodala mojemu manjkajočemu znesku; 7,31 Eur, kar je dejansko moj dnevni znesek za nakup hrane.

Gospa je odgovorila, da mi ne more dati številke, ker je ne zna na pamet. Vem, da to ni bilo res, in tudi vem, da je to naredila ne samo iz svoje velike dobrote, ampak iz ljubečega srca.

Ker se je še nekaj dogovarjala s prodajalko, sem odpeljala nakupovalni voziček do mojega parkiranega avtomobila, nato pa se ozrla in gospe pomahala, ko sem jo videla, da gre iz trgovine.

Toda nisem je mogla kar tako pustiti mimo. Zato sem se napotila proti njej in ji rekla: »Kako vam je ime gospa?«

Odgovori mi: »Danica.«

»Neizmerno sem vam hvaležna, ker ste mi pomagala. Ali imate avto? Vas odpeljem domov?«

»Ne, ne, stanujem tukaj blizu,« in pokaže proti hišam nad nakupovalnim centrom v Žabji vasi.

»Nato sem ji rekla: Sem kristjanka.«

»Jaz tudi,« mi odgovori.

»Me veseli.«

»Ste rimokatoliške veroizpovedi?« Pritrdila mi je.

»Jaz sem protestantka in verujem, da je Jezus živi Bog.«

»Gospa Danica, ali imate mogoče kakšne težave, bolezen ali slabost? Lahko molim za vas?«

In ko mi je pritrdila, sem položila nanjo roko in molila nekako takole: »Bog Oče, hvala Ti za to drago gospo Danico, ki mi je danes pomagala v moji zagati in hvala Ti za njeno dobroto in darežljivost. Prosim te Gospod, da jo srečaš v vseh njenih potrebah in ji obilno povrneš vso njeno dobroto. Prosim te dotakni se njenega življenja, da te bo lahko spoznala kakor sem Te spoznala jaz, kot živega Boga in ozdravi jo, po Tvojih ranah, Gospod. V Jezusovem imenu, amen.«

Že v času, ko sem še molila, sem čutila, kot bi hotela pobegniti izpod moje roke. In ko sem jo pogledala, sem videla, da je bila solzna in se je z eno roko brisala okrog oči.

Rekla sem ji: »Gospa Danica, to nisem bila jaz. To je bil Sveti Duh, ki se vas je nadnaravno dotaknil. Bog vas ljubi.«

Ponovno sem izrazila željo, da si jo želim spet srečati in ji povrniti znesek, ki ga je plačala namesto mene, a ni hotela. Poslovili sva se. Nekaj časa sem gledala za njo, nato pa se odpravila do avtomobila, da končno zložim nakupljene stvari v avto.

In nato sem v avtomobilu razmišljala in se pogovarjala z Gospodom: »Jezus, ampak tole srečanje ni bilo slučajno. Nikakor ni moglo biti slučajno. Lahko jaz nebi šla od doma ob času, kot sem šla po notranjem vzgibu. Gospa Danica bi šla lahko prej ali kasneje od doma in bi se lahko popolnoma zgrešili. Tudi v trgovini, ker je ona kupila le nekaj artiklov, bi lahko svoj nakup opravila veliko prej kot jaz. In da je na blagajni stala za menoj, ne, ne, to ne more biti slučaj. In še to, Gospod, če bi bil račun manjši, ali enak 51,00 Eur, se z gospo nebi srečali, ker nebi bilo potrebe za to, saj bi jaz imela dovolj denarja za plačilo računa. Šli bi ena mimo druge kot tujki; mogoče prvič in zadnjič.

Gospod, je ona res le Danica, ali Božji angel, ki je vnaprej vedel, kaj se bo zgodilo? Si bil ti, Gospod tisti, ki si vedel, da ne bom imela dovolj denarja in si pripravil rešitev? Ne vem? Vem samo to, da si Ti zrežiral to srečanje. Prepričana sem, da je vredno mnogo, mnogo več, kot le borih 7,31 eurov. Gre za večno življenje ene prijazne gospe približno mojih let. Torej, Očka daj mi način, da jo ponovno srečam. Verujem, če ti je uspelo prvič, ti bo tudi drugič. Hvala Ti, Očka, v Jezusovem imenu, amen!«

Vse, kar lahko trenutno naredim je, da jo zalivam z molitvijo.

Četrtek, 14.03.2024

 

Čudež v Eurospinu II.

 

Od tistega četrtka 14.3.2024, ko je Bog uporabil gospo Danico, da je moji gotovini za plačilo računa tega dne v Eurospinu, dodala manjkajoči znesek, sem se večkrat spomnila nanjo v molitvi.

Dnevi so minevali, do srečanja pa ni prišlo, čeprav sem v tem času vsaj enkrat na teden odšla na to lokacijo po nakupih.

V tem tednu sem sklenila, da bom ponovno odšla do Eurospina po nakupih. Predvidoma sem nameravala oditi tja v sredo, četrtek ali v petek. Ker je bil včeraj, v sredo dež, sem ostala doma. Torej sta mi preostala še dva dneva.

Danes zjutraj sem prišla pred Gospoda v molitvi in rekla: »Gospod, če danes ne bom srečala Danice, bom tisto darilno vrečko, ki jo imam ves čas v prtljažnem prostoru avtomobila vzela ven. Gospod, jaz je niti spoznala ne bom več in ona mene prav tako ne.«

Toda ko je kazalec na uri pokazal 7:50, sem na hitro vstala, vzela nahrbtnik, denar in se z avtom odpravila proti Eurospinu.

Parkirala sem na svojem običajnem mestu, in se odpravila proti nakupovalnim vozičkom, ko jo zagledam. Danico. Takoj sem jo spoznala. Srce mi je zaigralo od radosti in napotila sem se proti njej, kot da grem proti moji najboljši prijateljici, ki je že dolgo nisem videla.

Tudi ona me je zagledala in tudi v njenih očeh sem zagledala veselje. Kako prisrčno sva se rokovali, kakor da se poznava že 1000 let. In potem sem ji rekla, če gre z mano, jo odpeljala do avta, odprla zadnjo havbo, vzela ven darilno vrečko, v kateri je bila knjiga o ozdravljenju, moje pričevanje o ozdravljenju moje dlani, v njem napisana moja telefonska številka, moje ročno delo njej v zahvalo in znesek denarja, ki ga je takrat po Božji milosti pridodala moji gotovini za plačilo računa nakupa.

Potem sem jo objela in ji povedala kako zelo sem vesela, da sva se spet srečali in da pri Bogu ni nobeno srečanje slučajno. Povedala mi je, da rada bere krščanske knjige in jaz njej, da jih imam doma še veliko, če jih bo želela brati. Prisrčno sva se poslovili, nato pa se je odpravila v trgovino. Ker živi v bližini, gre tja večkrat, zato običajno nakupuje samo za sproti.

Odpravila sem se po nakupovalni voziček, odšla v trgovino, jo še enkrat videla tam med nakupovanjem, potem pa jaz mislim, kdorkoli me je videl. . . . . . Jaz sem sijala od sreče. Na trenutke so bile moje roke sklenjene in oči vzdignjene v nebo in samo zahvaljevala sem se Gospodu za to čudovito presenečenje. Če bi lahko bi skakala do stropa od sreče in vriskala na ves glas.

»Gospod, moj Gospod, to srečanje je bilo nadnaravno, nikakor slučajno. Gospod, jaz bi lahko šla od doma 2 minuti kasneje, ali ona 2 minuti prej, in nebi se srečali, nikakor. Gospod, kako Ti uspe vse to tako točno skombinirati? To ne more biti drugače kakor čudež, čudež, čudež, ki ga lahko izpelje le Bog, ki vse vidi in vse ve. Res, Gospod, lahko bi imela zastoj na poti, lahko bi morala stati pred zaprtimi rampami v mojem koncu, o Gospod, ko ti načrtuješ, načrtuješ popolno. Gospod, očarana sem nad Tvojo popolnostjo in vsemogočnostjo.«

»Gospod, sedaj ti predajam Danico, blagoslavljam jo v Tvojem imenu, prosim Jagnjetovo kri nanjo, njej v zaščito in te prosim Bog Sveti Duh, da nadaljuješ Svoje delo v njenem življenju. Ta srečanja niso bila slučajna in vem, da imaš ti namen z njenim življenjem. Naj bo varna v Tvojih vekovitih rokah in njeno srce naj bo v Božanski obdelavi. O, hvala ti Očka za vse. Moj dan ima zaradi tega, kar si storil višji smisel. Razveselil si moje srce s tem srečanjem bolj, kakor če bi mi danes nekdo kupil hišo. Res, Gospod, to mi tako veliko pomeni. Osmislil si moj današnji dan. Slavim te in te obožujem, moj Kralj, ker delaš čudovite in nedoumljive reči, ki proslavljajo Tvoje ime, Jezus; Tvoje ime je nad vsakim imenom.«

Nato sem vsa v ognju Božje radosti dokončala nakup, in se odpeljala proti domu, ter vso pot poveličevala Kralja, ki je moj priskrbitelj, tisti, ki mi daje nadnaravna srečanja, nadnaravno služenje. Moj ljubljeni in prečudoviti Gospodar.

Res, če to ni čudež . . . . od 14.3.2024, do danes 9.5.2024 je minilo 56 dni, toda Bog ni pozabil. . . . On nikoli ne zamuja in nikoli ne pride prepozno. Aleluja!

In z Danico sva se takoj spoznali, po skoraj 60 dneh. Aleluja! 

Četrtek 9.5.2024

Glej, angela pošljem pred tvojim obličjem, da te obvaruje na poti in te pripelje v kraj, ki sem ga pripravil. (2 Mojzesova knjiga 23:20).

Kajti Gospodove oči se sprehajajo po vsej zemlji, da okrepijo tiste, ki so mu z vsem srcem predani. (2 Kroniška knjiga 16:9).

Njegove oči so obrnjene na človekove poti, vidi vse njegove korake. (Job 34:21).

Zakaj ti si moja skala in moja trdnjava, zaradi svojega imena me boš peljal in vodil. (Psalm 31:4).

Modril te bom in te učil na poti, po kateri moraš hoditi, svetoval bom, moje oko je nad tabo. (Psalm 32:8).

Če bi dvignil peruti jutranje zarje, če bi prebival na koncu morja, tudi tam bi me vodila tvoja roka, držala bi me tvoja desnica. (Psalm 139:10).

Pokazal sem ti pot modrosti, te vodil po pravih stezah. (Pregovori 4:11).

Svetloba oči razveseljuje srce, dobra novica poživlja kosti. (pregovori 15:30).

Človekovo srce načrtuje svojo pot, a Gospod vodi njegove korake. (Pregovori 16:9).

Gospod vodi človekove korake, smrtnik pa, mar razume svojo pot? (Pregovori 20:24).

Zaupaj mi, sin moj, svoje srce, tvoje oči naj imajo rade moje poti. (Pregovori 23:26).

Vem, Gospod: človek ne usmerja svoje poti, popotnik ne določa svojih korakov. (Jeremija 10:23).        

Tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo. (Izaija 40:31).

In govoril: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Marko 1:15).

Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. (Janez 14:6).

Spreobrnite se torej in pokesajte, da se vam izbrišejo grehi. (Apostolska dela 3:19).

Kakor je pisano: Kako lepe so noge tistih, ki prinašajo veselo oznanilo o dobrih rečeh! (Rimljanom 10:15b).

Zupan Nevenka - KAKO SE ZANETITI ZA GOSPODA

 

Francoski pregovor pravi: »Po jutru se dan spozna.«

KAKO SE ZANETITI ZA GOSPODA

 

 

Kaj pa pravi Sveto pismo?

Gospod, zjutraj poslušaj moj glas, zjutraj polagam predte molitev in čakam. (Psalm 15:4).

Ko sem se zjutraj zbudila, sem se spomnila sanj, ki pravzaprav niso bile samo ene, le da sem si zapomnila le zadnjih. Več ali manj vse, česar sem se spomnila iz noči je bilo ozdravljenje, ozdravljenje, ozdravljenje.

In v zadnjih sanjah preden sem se zbudila sem se srečala z moškim, ki mi je bil dejansko znan in ko se mi je približal sem vedela kdo je, le on se me ni spomnil, saj me je vprašal: »Ali ste bila zaposlena v Šmarjeških toplicah?«

Odgovorila sem mu: »Ne, zaposlena sem bila k Krki tovarni zdravil.«

»Želim vam povedati,« je nadaljeval moški v sanjah, »da sem pred leti doživel kap. In veste kaj, takoj sem v veri izgovoril: »Poberi se od mene, in v dveh dneh sem bil spet popolnoma zdrav!«

Verjela sem mu, kajti pred menoj je stal velik močan človek, ki je bil videti popolnoma zdrav.

Prebudila sem se in ko sem se spomnila teh sanj, sem vstala nekako polna vere in radosti odrešenja. In ko sem ugotovila, da je nedeljsko jutro, je bilo moje veselje še večje.

Po zajtrku sem šla k Božji Besedi in nisem dovolila, da bi mi čas diktiral kdaj in kaj naj delam. Predala sem se Svetemu Duhu z željo, da me on vodi v vsem, da razpolaga z mojim časom.

Bog mi že nekaj dni govori iz Luka 14:1-24. To je stih, ki mi leži na srcu že nekaj let, posebno del, ki govori o Veliki gostiji.

Zadnjih nekaj nedelj, kakor vsako jutro, v nedeljo pa še posebno, ker gremo na bogoslužje, da se srečamo drug z drugim in z Bogom, našim Odrešenikom, da ga slavimo, se zavedam, da Bog pričakuje moj doprinos k temu, kar želi delati na bogoslužju.

Nekaj časa sem prihajala predenj dobesedno v bitki in z izpovedovanjem proti vsakem sovražnikovem delovanju na bogoslužju, skoraj rutinsko, v zadnjem času pa me Bog vodi tako, da se načrtno odločim in to tudi povem na glas, da me Sveti Duh popolnoma vodi v tem jutranjem zastopanju.

Jaz nisem nič posebnega, nič bolj duhovna kot kateri koli moj brat ali sestra. Vsak dan se učim od Boga delati prave korake vere in dovoliti Svetemu Duhu, da me vodi. Včasih nisem osredotočena in predana kot bi si želela, toda ko po duhu spoznaš nadnaravno delovanje Duha in enostavno veš, da če se mu daš na razpolago, vodi tvoje srce, tvoja usta, tvoj duh, tvoje misli in besede, storiš to ne samo iz poslušnosti, ampak ker ga ljubiš. In bolj kot spoznavaš Njegovo vodstvo, bolj spoznavaš duhovno lepoto in čar sodelovanja z osebo, ki se imenuje Bog Sveti Duh.

Čudiš se nad besedami ki ti jih Sveti Duh položi v usta, melodiji slavljenja, ki izide iz globine tvojega osrčja in radosti ob stiku z nadnaravnim Bogom, ki živi v tebi in je s teboj ves čas. Res, družiti se kot človek z Bogom, stvarnikom vesolja in biti orodje v Njegovih rokah je hkrati nekaj popolnoma nadnaravnega in hkrati za nas, ki nismo od tega sveta, kakor Jezus ni od tega sveta, tudi nekaj popolnoma naravnega, kar mnogi nebi mogli razumeli.

Izročil sem jim tvojo besedo, svet pa jih je zasovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. (Janez 7:14).

In ko končno pogledam na uro, da nebi zamudil bogoslužja vzkliknem vsa očarana, ko spoznam, kako hitro, prehitro in blagoslovljeno mine čas z Bogom, ko se potopiš vanj in uživaš v Njem.

Tisti, ki stanuje v zavetju Najvišjega, ki prenočuje v senci Mogočnega, pravi Gospodu: »Moje zatočišče in moja trdnjava, moj Bog, ki vanj zaupam.« (Psalm 91:1-2).

In potem greš tja kot poleno, ki že gori in veš, da bo Bog tam.

Med vožnjo sem se pogovarjala z Njim: »O, Bog, o Gospod, še več tega ognja mi daj, pa ne samo meni ampak nam vsem, katerih srca že gorijo zate, da se ti popolnoma predamo na oltar.«

In potem pridem na bogoslužje že pripravljena. V meni gori ogenj, ljubezen, hrepenenje po Bogu. In potem sem opazovala v duhu, kako je On prevzel dogajanje v cerkvi, ker si se mu pred tem dal na razpolago, veš, da tvoj čas z Njim ni šel v prazno, ampak je obrodil sad.

Danes je bilo bogoslužje v celoti nadnaravno. Od slavljenja do jemanja Gospodove večerje, do Božje Besede, ki jo je imel brat Darko Krainer.

In Beseda je govorila. Govorila je meni in nam vsem. Le trdosrčno srce nebi moglo sprejeti Božjega opomina, ki je bil izrečen iz ljubezni.

In nato je pastor Denis govoril Besedo in molitev pred Gospodovo večerjo, in Gospod mi je rekel: »Moja Beseda je za večno utrjena v Nebesih. Moja Beseda je za večno utrjena v nebesih.«

Gospod, na veke ostaja tvoja beseda, trdno stoji v nebesih. (Psalm 119:89).

In nato smo imeli Gospodovo večerjo. Ko sem vzela kruh in kelih, sem se postavila izza stene, z očmi usmerjenimi proti oknom, in zaprla oči. Moje misli so poletele k mojemu Gospodu: »Ja, Gospod, Tvoja Beseda je za večno utrjena v Nebesih. Ljubim Te. In v naslednjem trenutku sem spet na obzorju svojih vek zagledala rdečo barvo; tako lepo, tako močno, tako jasno in tako prepričljivo barvo, barvo Jagnjetove krvi. Tega si niti pod razno nebi mogla izmisliti ali si predstavljati, zato sem vedela, da se to ni zgodilo slučajno, niti na naraven način. To je bila nadnaravna slika – vizija, ki mi jo je dal Bog. Če bi lahko, bi tam stala in se pogovarjala z Gospodom, in gledala to vizijo, dokler nebi pojenjala, a sem morala odnesti kozarček in se usesti nazaj na sedež.

Iz mojih ust, v mojih ustih, v mojem srcu je še naprej odzvanjalo: »Gospod, samo Tvoja sveta kri in nič drugega, ne more oprati mojih grehov in grehov mojih bratov in sester. Samo Tvoja sveta kri, Gospod, je to storila in dela vsak dan. Hvala Ti!«

3.3.2024