POVRNITEV ČASTI V BOŽJO HIŠO
Felix Halpern
Ko govorimo o časti, se zdi, da hitro izginja. Pregovori
26 pridejo do bistva vprašanja: »Kakor sneg poletju in kakor dež
ob žetvi, tako se čast ne spodobi norcu.« (Prg 26:1). Ali pa: »Kakor kdor zavije kamen v pračo, tak je, kdor izkaže
norcu čast.«
Čast potem ni za vsakogar. V Božji hiši je lahko prisotna sramota. Lahko
se tako normalizira, da se meja sprejemljivega vedenja spušča vse nižje. Če
družina odraža takšne stvari, ki se včasih dogajajo v hiši našega Očeta, bi
menili, da je nefunkcionalno. Vendar, kaj smo mi, če nismo ljudje, ki častijo
drug drugega, naši voditelji pa vsak dan sledijo tem načelom našega Očeta? Toda
glede na naše čase bi morali o tem razpravljati.
ČAST in BREZČASNO
NAČELA
Generacije so skozi načela časti našega Očeta prek
njegovih zakonov vzpostavljala medsebojno spoštovanje; nepretrgano so prehajale
iz ene generacije v drugo. So tako preproste in nedvoumne, da bi njihov pomen
lahko dojel celo otrok. Vendar se zdi, da jih danes več ljudi težko prepozna.
Pa vendar apostol Janez piše: »Ljubezen je to, da živimo po njegovih zapovedih. Zapoved – to ste slišali že od
začetka – pa je to, da naj živimo v ljubezni.«
Nadalje navaja v I. Janezovem 3:16. »Ljubezen spoznavamo
po tem, da je On dal življenje za nas. In takó
smo tudi mi dolžni dati življenje za brate.«
Zato ne bi bilo presenetljivo, da se večina teh zapovedi nanaša na naše
vedenje, kar nas vedno pripelje nazaj k krepostnim načelom našega Očeta.
Salomon je na primer vedel, kako počastiti svojega očeta Davida; Elizej je
častil Elija, Jožef je častil Jakoba in Janez je častil Jezusa, tako kot je
Jezus častil svojega Očeta. Generacija, ki išče takšno slavo, našega Očeta, bo
nedvomno našla zadovoljstvo. Tam se tudi pristno
prebujenje naseli v srca njegovega ljudstva.
Ko
je Jezus podal analogijo iz narave glede kraljestva, je izjavil, »Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu.«
(Luka 6:44). Bistvo je. Pravi otrok kraljestva je drugačen: »Iz našega osrčja bodo tekle reke žive vode.« (Janez 7:38) Takšne preobrazbe kraljestva ne
morejo priti brez osebne integritete. (celovitost, skladnost, pristnost,
poštenost, verodostojnost. K temu dodajte še odpuščanje drugim, ljubezen do
sobratov in sester). Še enkrat: »Kajti Božje kraljestvo ni le veliko
govorjenja, temveč življenje z Božjo močjo.« (Božje
kraljestvo namreč ni v besedi, temveč v moči. 1. Korinčanom 4:20). Potem, Rimljanom 14:17-19, »Kajti Božje
kraljestvo ni jed in pijača, marveč pravičnost, mir in veselje v Svetem Duhu. Kdor
namreč v tem služi Kristusu, je všeč Bogu in spoštovan pri ljudeh. Prizadevajmo si torej za to, kar je v prid míru in
medsebojnemu izgrajevanju." Ta posebna vrlina časti je vidna v
Rimljanom 12:9-11: »Ljubezen naj bo brez hinavščine. Odklanjajte zlo, oklepajte
pa se dobrega. Drug drugega ljubíte z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v
medsebojnem spoštovanju. Ne popuščajte v vnemi,
temveč bodite goreči v duhu, služíte Gospodu. Deset zapovedi, Božji
moralni kodeks za človeka, kaže, da je čast osrednje načelo, ki vodi ravnanje
Izraelcev. Po drugi strani pa je bil vodnik za vse Božje ljudstvo.
Torej,
ko vstopite v Očetovo hišo, ne bi smelo nikogar presenetiti, da naletite na to.
Pravzaprav bi morali pričakovati. Od vratarja do tistega, ki pozdravlja ljudi,
čast bi morala biti prisotna vsem, ki prihajajo vanjo. Da ne pozabimo, narava našega Očeta je ČAST in zaradi tega razloga je
njegov Sin nadvse počaščen.
ČAST DELA
ODLIKOVANJA
Kjer
se guma sreča s cesto, kot pravijo, je čast spoštovati nekaj ali nekoga. To
predstavlja dragoceno luč v tako temni družbi današnjega časa. Ko Božje
ljudstvo spoštuje drug drugega, se razlikuje v očeh sveta od drugih ljudi. Da
bi spoštovali stvari, ki jih časti naš Oče, spoštujmo načelo razlikovanja.
Kot ponazoritev tega, naj omenim, da s svojim časom častimo Boga, ko vzamemo sobotni dan na stran in ga tako ločimo
od vseh drugih dni. Sveti sklici se razlikujejo od vseh drugih državnih
praznikov. S svojim denarjem častimo Boga, z
desetino in posebnim dajanjem. V biblijskih časih so leta častili
tako, da so sobotno leto ločili od vseh drugih let. Častimo Cerkev, kongregacijo
ali skupnost, ker povsod, kjer se jih dva ali več zbere v Njegovem imenu, se to
zbiranje razlikuje od vsakega drugega zbiranja na zemlji. Nazadnje, častimo
Izrael in Judovsko ljudstvo, ker jih je Bog naredil ločene od vseh drugih
narodov. To zadnjo točko podrobneje obravnavamo na koncu tega poglavja.
IZGUBA ČASTI
IZGUBLJAMO RAZLIKOVANJE
Eno omembe vredno načelo je vredno ponoviti. Z izgubo
časti gre tudi izguba razlikovanja, na njegovi poti pa vedno sledi nazadovanje
božjih zapovedi. Prvih pet od desetih zapovedi, vzetih iz naših predhodnih
pripomb, obravnava naš odnos do Boga, ki ga predvsem častimo. To so nešteti
verzi, ki nas spodbujajo, naj Boga častimo z ustnicami, pa tudi s premišljanjem
našega srca. Zadnjih pet zapovedi obravnava naše medsebojne odnose. To vključuje Božjo družino, kajti če čast razpade,
razpade tudi Božja družina.
Vsekakor lahko
kongregacija deluje in deluje kot dobro naoljen stroj, toda če čast med njenimi
člani ni ohranjena, je ena od bistvenih lastnosti našega Gospoda odsotna.
Bodimo jasni. Poteka akutna izguba časti.
Politični voditelji se norčujejo
drug iz drugega z obeh strani političnega hodnika in svet na preveč duhovnih
voditeljev gleda kot na mešetarje denarja ali nemoralne. Imamo naziv »pastor«
nadomeščen z »vodja ekipe«, sobotni kodeksi oblačenja pa so kavbojke in
sandali. Prihaja nov val ležernosti.
Zdaj dobro poznam trenutne
statistike in trende, ki razkrivajo, da se mladi bolj odzivajo na priložnostna
oblačila kot na formalna. Mlajši zavračajo formalnost, ne nujno kot znak
duhovnosti, ampak zato, ker čutijo, da oseba, ki jim pridiga, govori nizko.
Toda glede na ta kulturni premik bi se ti isti ljudje, če bi jih povabili na
državniško večerjo v Belo hišo, potrudili, da bi v predsedniški hiši nosili
svoja najboljša oblačila.
Zagotovo so danes vrednote v
velikem konfliktu. Spomnimo se stvari, kot je pastorjev naziv sveta služba, ki
jo je naš Gospod posvetil in dal Cerkvi. »In on je dal, da so nekateri
apostoli, drugi preroki, spet drugi evangelisti, spet drugi pastirji in
učitelji, da se sveti usposobijo za delo
služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa, dokler vsi ne pridemo do edinosti vere in do
spoznanja Božjega Sina, do popolnega človeka, do mere doraslosti Kristusove
polnosti.« (Efežanom 4:11-13). Samo to bi bilo dobro rešiti iz našega časa in
ji povrniti od Boga dano mesto dostojanstva.
ČAST in SEME
Povezava med častjo in semenom je prvič odkrita v Genezi:
»Dokler bo trajala zemlja ne setev ne žetev, ne
mraz ne vročina, ne poletje ne zima, ne dan ne noč ne bodo prenehali.« (1. Mojzesova 8:22) Najpomembneje pa je, da je
seme Božja beseda, kot jo najdemo v Luku 8:11. Po naravi ima seme od Boga dane
izjemne lastnosti. Med interakcijo s prstjo, vlago in soncem se nežni poganjki
dvignejo, da prodrejo v zemljo in iz zemlje in postanejo rastlina.
Razmislite o sončnici. Rastlina, zasnovana tako, da se
obrne proti soncu. Kaj pa, če bi se namesto tega obrnila proti senci? Ali ne bi
to signaliziralo čudno mutacijo in signaliziralo, da mora biti nekaj narobe? Je
to seme, zemlja ali okolje? V naravi bi lahko bili vsi trije? Ko je Pavel
govoril o tistih z obliko pobožnosti, a brez moči, to kaže na mutacijo semena.
Lahko bi rekli, počakaj malo. Ali ne mislimo na seme Svetega Duha, seme Božje
besede in seme vere? Ali ima lahko ta vrsta semena res mutacijo? Nebo ne
daj!
Ja! Seme je dobro! Bog je dober! Njegovo delo je dobro!
In na srečo je to seme nespremenljivo! Pavel v 2. Timoteju 3 opisuje negotovo
okolje, v katerem se danes nahaja Božja družina. Z drugimi besedami, ko gre za
okolje zadnjih dni, bodo ljudje postali sovražni do tega nespremenljivega
semena in mnogim ne bo več moglo roditi časti. Večinoma ga bodo mnogi iskali,
mnogi pa ne. Spominja me na Pregovore 26:1:
»Kakor sneg poletju in kakor dež
ob žetvi, tako se čast ne spodobi norcu.« Ste že kdaj videli sneg v poletnem
dežju? Če bi, bi bila to ena od tistih mutacij ali aberacij narave.
Predvsem se čast torej pripisuje našega Očeta. Ne samo,
da povzdigne Hišo, ki jo je zgradil naš Oče, ampak aktivira tudi blagoslov v
vsakem okolju našega življenja. Rekel bi, da je tisti posameznik, ki ga Bog
postavi v tvoje življenje, da te blagoslovi, ker ga je pritegnil k tebi,
odvisen od tega, koga si počastil. Čast bo bodisi odklenila vrata ali jih zaprla.
V poslovnem svetu bo razlika med več ali manj denarja.
Že dolgo razumem to načelo, da če častim in spoštujem ta
področja, ki so pomembna za mojega nebeškega Očeta, bo sledil njegov blagoslov.
Če bomo sejali sramoto, se bodo vrata zaprla, Božja naklonjenost pa bo
onemogočena.
Osebno veliko blagoslovov in naklonjenosti, ki sem jih
doživel v življenju, pripisujem spoštovanju. Počastil sem svojega delodajalca,
ker sem najprej počastil svojega Očeta. Ste ujeli povezavo med obema? Pregovori
3:4: »Tako boš našel milost in dobro
dojemljivost pri Bogu in pri ljudeh.«
ČASTNI MOŽ
JOŽEF
Ko razmišljamo o Jožefovem življenju, je pred nami
izjemen primer načela časti. Najprej je Jožef sanjal o žetvi žita ter o
uspešnem kmetu in pastirju. Ko pa so slišali za to, se je v njegovih bratih
razvnelo ljubosumje in prodali so ga v Egipt, močan in z žitom bogat narod,
kjer so pastirje sovražili kot gnusobo. Jožefa so spremljale okoliščine, zaradi
katerih bi zlahka postal nečasten. Njegovo življenje je večinoma potekalo med
preizkušnjami in stiskami stran od doma, vendar je bil vedno časten človek. Upoštevajte dejstvo, da so ga njegovi bratje
prodali Izmaelcem, ti pa so ga dali na trg sužnjev v Egiptu. Potem ko so ga
pripeljali k Potifarju, visokemu častniku v faraonovi vojski, so ga vrgli v
ječo zaradi lažnih obtožb Potifarjeve hudobne žene. Nato razloži pomen
faraonovih sanj in posledično postane dragocen. Jožefovo življenje dobro
poznamo, ko pa gre za Božjo družino, ali imamo opravka s kriminalci ali z
Božjimi ljudmi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar