Henry W. Wright - ŠE BOLJ ODLIČNA POT 25.DEL.

 

ŠE BOLJ ODLIČNA POT - Henry Wright – 25.del

 

UČNA ENOTA SEDEM:

Strah, stres in fiziologija

Obstaja veliko bolezni, ki spadajo pod to kategorijo, z duhovnim korenom strahu. Ena izmed teh bolezni je večkratna kemična občutljivost / okoljska bolezen (MCS / EI).

 

Večkratna kemična občutljivost / okoljska bolezen (MCS / EI)

Večina ljudi, s katerimi se ukvarjamo, ki imajo MCS / EI, je bila izpostavljena škodljivemu vplivu od 5 do 20 let. Večina so »univerzalni reagenti«. Želim vam dati občutek, kako obsežno zdravljenje je to lahko, tako da vam povem nekaj osebnih primerov. Ko berete te pogoje, imejte v mislih, da so ti ljudje danes popolnoma ozdravljeni.

 

Zgodovina primera ena.

Ta oseba je imel 17 perifernih bolezni in je zdrava že več kot 18 let. Preden smo ji začeli služiti je bila njena splošna prognoza »negotova«.

· Osebi je bila diagnosticirana večkratna kemična preobčutljivost kot univerzalnemu reagentu.

Bila je alergična na vso hrano in kemikalije, kar je povzročalo anafilaktične šok reakcije, vključno z zaprtjem grla. Nek čas je morala biti gola, saj ni mogla nositi nobenih oblačil, niti belega bombaža. Ostala ji je le ena najmanj reaktivna hrana, živeti pa je morala v folijo obloženih sobah v gorah ali ob oceanu. Za preživetje je potrebovala kisik in adrenalin. To stanje je trajalo 10 let.

· Občutljivost na elektromagnetna polja (EMF) je bila tako huda, da je imela oseba simptome srčnega napada in na neki točki ni mogla prižgati niti 20-vatne žarnice ali uporabljati grelnikov v zimskih mesecih.

· Prepoznana kemična poškodba zaradi izpostavljenosti: 1,5 leta je bila izpostavljena 40-odstotni raztopini formaldehida, ker je bila na delovnem mestu nezavarovana.

· Motnje imunskega sistema:

a) Pomožni/supresorski limfociti so bili obrnjeni.

b) Nenormalno povišan komplement C-3: 212 (normalno je 70–176).

c) Skupni komplement Hem nižji od 20 (normalno je 70–150).

d) Nizko število B celic: 176.

e) Nizko število T celic: 700 (normalno je 1000–2500).

OPOMBA: Imunski sistem te osebe je bil medicinsko ponovno testiran in je 100 % normalen.

· Atipični organski možganski sindrom (splošna zmerna do huda prizadetost):

a) Najbolj prizadeta je bila desna možganska hemisfera, vključno z limbičnim sistemom/hipotalamusom in desnim čelnim režnjem.

b) Dislogija – kratkotrajna izguba spomina/afazije.

c) Zmanjšanje inteligenčnega kvocienta (IQ) za 25 točk: trajalo 10 let.

d) Neravnotežje – izguba ravnotežja; oseba je večkrat dnevno padala.

Danes so vse možganske funkcije pri tej osebi medicinsko potrjeno popolnoma normalne.

· Sekundarni hipoparatiroidizem.

· Hipotiroza od leta 1957; zdaj medicinsko potrjeno kot »popolnoma zdrava«.

· Primarna ledvična izguba kalcija (redka ledvična bolezen).

· Sekundarno pomanjkanje estrogena zaradi popolne histerektomije, večkratnih fibroidnih tumorjev in predrakavih cist na obeh jajčnikih.

· Cervikalni in ledveni osteoartritis z zožitvijo C5/C6/L5–S1 medvretenčnih prostorov – potrebovala opornice, trakcijo, Demerol in hospitalizacijo.

· Levkopenija in nevtropenija.

· Sekundarna ledvična disfunkcija zaradi prejšnje odpovedi ledvic in dialize (en mesec v komi).

· Kronično visoka sedimentacija (indikator vnetja v telesu) 10 let: 60–80 (normalno je 0–20).

· Pozitiven IgE RAST test za tradicionalne alergije (od otroštva): celoletni alergijski rinitis (prah, plesni, drevesa, živalska dlaka, določena hrana, piki čebel).

· Psihiatrične bolezni:

a) Shizofrenija/paranoidni katatonični napadi (začeli leta 1962).

b) Manično-depresivna motnja/cirkularna depresija (začela leta 1976).

c) Več osebnosti: 14 (od 5. leta starosti do leta 1992).

d) Kronične samomorilske misli in poskusi (od otroštva, 8. leto starosti).

e) Anoreksija nervoza/bulimija – potrebna hospitalizacija in hranjenje s sondo (začela leta 1964).

(Vse zgoraj našteto je vključevalo obsesivno-kompulzivna vedenja, prosto lebdečo anksioznost in panične motnje.)

· Kronični generalizirani miozitis, razpršene artralgije, tendinitis in burzitis – potrebne injekcije kortizona v sklepne prostore.

· Kronične hude okužbe mehurja.

 

Primer dva

Ta oseba je imela 21 perifernih bolezni, ki jih je povzročila MCS/EI. Splošna prognoza je bila »negotova«. Bolezni so se začele leta 1973, oseba pa je bila ozdravljena leta 1993.

Sindrom imunske disregulacije in pomanjkanja, ki je vključeval kronično utrujenost, univerzalno MCS, alergijo na hrano ter občutljivost na cvetni prah in plesni.

Izrazita alergijska preobčutljivost, ki je povzročila kronično reaktivno bolezen dihal:

a) Ekstrinzična astma

b) Obstruktivni sinusitis/laringitis

Organski možganski sindrom s kognitivnimi motnjami:

a) Dislogija – kratkotrajna izguba spomina/slaba koncentracija in osredotočenost

b) Disleksija

c) Neravnotežje

Razpršene artralgije/mialgije/fibromialgijski sindrom

Izrazita nevromiastenična oslabelost

Kemična poškodba

Znatna toksičnost težkih kovin:

Svinec: 132,6 (normalno pod 57)

Živo srebro: 22,65 (normalno 0,63–6,72)

Nikelj: 131,5 (normalno 18,5–53,8)

a) Poklicna izpostavljenost v proizvodnem obratu (svinec/spoji in topila, ki so povzročila prekomerno izpostavljenost niklju).

b) Razpadajoče amalgamske plombe iz živega srebra v več zobnih restavracijah.

c) Povišane ravni polikloriranih bifenilov (PCB) in ostankov organoklorinskih pesticidov.

d) Močna izpostavljenost barvam na osnovi topil v pomorski industriji.

OPOMBA: Po ozdravitvi leta 1993 so bili vsi nivoji ponovno testirani in so zdaj normalni.

Virus Epstein-Barr

Hipotiroza

Izrazita motnja zadnjega režnja hipofize

Kronični blefaritis in disfunkcija solznih kanalov (motnje vek in oči)

Motnja zaradi elektromagnetnih polj (EMF)

Kronično visoke ravni holesterola (skupni in LDL)

Bulimija in anoreksija (segata v obdobje mladostništva)

Pomembna prisotnost protiteles proti kandidi

Disfunkcija temporomandibularnega sklepa (TMJ)

Zmanjšan okus in voh

Kronične disfunkcije vratne, prsne in ledveno-križne hrbtenice ter vezivnega tkiva zaradi več avtomobilskih nesreč

Povečana dovzetnost za virusne okužbe

Paraziti: Entamoeba histolytica, Entamoeba coli, Entamoeba coli – preociste in trofozoiti z vnetnim procesom

Kronična unipolarna depresija (prosto lebdeča anksioznost in povečana razdražljivost)

Obsesivno-kompulzivna motnja

 

Globina, do katere lahko Bog deluje v tvojem življenju, je neizmerna. Bog je še vedno na prestolu. Ljubi te in še vedno odgovarja na molitve. To resnično dovoli v svoje srce.

Leta 1990 sem se prvič srečal z MCS/EI. Prejel sem telefonski klic od osebe, ki je rekla: »Slišal sem, da te Bog močno uporablja v življenjih ljudi, in verjamem, da me lahko Bog ozdravi skozi tvojo službo.«

Vprašal sem: »Kaj pa imaš?«

Odgovorila je: »Večkratno kemično preobčutljivost/okoljsko bolezen in alergijo na vse. Pred približno desetimi leti sem bila izpostavljena pesticidom. Od takrat je moj imunski sistem poškodovan in sem alergična na vse. Živim v eni sami sobi. Ne morem biti s svojo družino. Moja soba ima tla obložena s folijo, stene so goli mavčni paneli, spim na razstavljenih vzmeteh ležišča, ovitih s posebno obdelanim materialom, ki je bil eno leto pripravljen zame. Skoraj nič ne morem jesti. Na kisiku sem in uporabljam respiratorje. Ne morem zapustiti te sobe ali biti predolgo v prisotnosti enega samega človeka.«

Nisem vedel ničesar o tej bolezni, vendar sem jim rekel, da bom molil zanjo. Nekaj izkušenj sem imel na področju alergij in ozdravljenja alergij. Nekega dne sem o tem molil in vprašal Boga, kaj želi, da storim. Čutil sem notranjo gotovost, da naj se vključim, in sledil sem temu. To je bila čudovita odločitev poslušnosti!

Danes trpijo za MCS sto-tisoči ljudi. To je ena najhitreje rastočih bolezni v Ameriki, skupaj s sindromom kronične utrujenosti in občutljivostjo na elektromagnetna polja (EMF).

Rekel sem: »V redu, pridem.« Poklical sem to osebo in rekel: »Podaril vam bom 10 dni svojega življenja. Zapustil bom službo, ki jo opravljam tukaj, in priletel k vam. Od vas ne želim ničesar.« Dogovoril sem se, da bom teh 10 dni preživel s to, eno osebo.

Bil sem na letalu, letel sem čez Ameriko k nekomu, ki me ni poznal, in jaz nisem poznal njega. Pričakovali so, da jo bo Bog ozdravil po meni, od bolezni, o kateri nisem vedel ničesar. Bi si želeli takšno nalogo danes? Samo verjel sem, da je Bog v tem in da mi bo govoril ter me vodil skozi vse, kar naj bi storil.

Medtem ko sem bil na letalu, sem imel odprto Sveto pismo in pogovor s svojim »Šefom« o tem, kaj naj storim, ko pridem tja. Pritisk je naraščal. Pričakovali bodo, da bom nekaj storil. Vedel sem, da lahko molim, a za kaj? Pustil sem, da so moji prsti prelistavali strani, Sveti Duh pa naj govori. Vprašal sem Boga: »Je tukaj kaj? Si kaj rekel o tej situaciji?« Preletaval sem strani Svetega pisma in naletel na en verz. Ta verz je bil tam že od Salomonovih dni, približno 3000 let. Najdemo ga v Pregovorih: »Veselo srce podarja zdravje, potrt duh pa suši kosti.« (Pregovori 17:22)

Začel sem raziskovati to vrstico in tam sem zagledal povezavo med človeškim duhom in boleznijo. Obstajajo ljudje, ki učijo, da ni povezave med duhovnim in fizičnim. Ta vrstica enkrat za vselej razblini to prepričanje. Ugotovil sem, da lahko potrto srce ali potrta duša vpliva na naše zdravje.

Potem sem začel razmišljati, kaj pomeni, da je »izsuši kosti«. V tem primeru ni šlo za osteoporozo, ker je bila ta oseba premlada za to. Oseba ni imela anemičnega problema. Spomnil sem se svojih študij na fakulteti, ko sem bil pred-medicinski študent in začel razmišljati o kosteh. Kaj je v kosteh? Nekaj. Kakšne stvari? Rdeče in bele krvničke—imunski sistem. Del imunske funkcije se nahaja v kostnem mozgu. Drug del pa v limfnem sistemu—B in T celice. Ta vrstica v Svetem pismu je govorila o kosteh. Razmišljal sem o tem in rekel: »Poglej, ne pravi, da pesticidi uničijo imunski sistem.«

Božja beseda je rekla, da lahko potrto srce ali potrta duša uniči imunski sistem. Rekel sem si: »Ali je možno, da je bila ta oseba duševno in čustveno poškodovana v nekem trenutku njenega življenja?« Nisem vedel.

Prišel sem tja in odšel v hišo. Bolnica me je vprašala: »Ali ti je Bog kaj pokazal o moji bolezni?« Rekel sem: »Ne vem; nisem prepričan. Imam eno vprašanje. Rad bi vedel, kdo vam je zlomil srce. Rad bi vedel, kaj se je zgodilo, da ste dobili tovrstno grozo v sebi.«

Od takrat naprej smo imeli polne roke dela. Z veseljem vam povem, da je bila ta oseba sedem dni pozneje v restavraciji Sizzler Steak House in je jedla vse z jedilne mize, vse, kar je bilo na jedilnem listu. Šli smo v lokalno trgovino s hitro hrano, kjer smo jedli hamburgerje, pomfrit in jogurt.

Nedavno sem po telefonu govoril s to osebo in vprašal, ali se je MCS/EI od tistega dne vrnila, a mi je potrdila, da ne.

To je bil začetek moje poti v MCS/EI. Od leta 1990 so bili dobesedno številni ljudje ozdravljeni od te bolezni po vsej Ameriki. Ozdravljeni so bili od skrajnosti, kjer so jih hude alergije prisilile, da so hodili goli, niso mogli nositi oblačil, skoraj niso mogli jesti nobene znane hrane, bili so alergični celo na vodo, imeli so več alergij od EMF do simptomov izčrpanosti. Danes ti ljudje živijo normalno in produktivno življenje brez ponovitev simptomov bolezni.

Naše služenje je zdaj priznano kot »strokovnjak« za zdravljenje MCS/EI širom Amerike. Obstajajo ljudje, ki se specializirajo za diagnostiko, vendar ne zdravijo ljudi. Okoljski ekolog, alergolog z vsemi metodami vzhodne mistike, alternativne metode, alergijske injekcije, rotacijske diete, savne, dodatki in druge terapije niso prinesli ozdravitev MCS/EI na dolgi rok.

V zadnjih dvajsetih letih nisem mogel glede ozdravljenj od teh bolezni iz strani drugih  ljudi, dokumentirati nobenega zdravljenja, čeprav obstajajo poročila o ljudeh, ki so se počutili bolje. A ponovno pravim, to je samo še ena oblika obvladovanja bolezni. Tukaj sem, da povem, da je veliko, veliko ljudi danes ozdravljenih zaradi vključenosti našega služenja v njihova življenja. Aleluja!

Imam članek o tem, zakaj ženske izgubijo čustveno bitko v zakonskih sporih. Moški jih prebolijo takoj, ko se zgodijo; ženske pa si dolgo ne opomorejo. Škoda, ki jo prepir v družini povzroči imunskemu sistemu ženske, je neverjetna. V Ameriki je 85 do 90 odstotkov ljudi s MCS/EI žensk. Razlog, zakaj zbolijo prav ženske, je v tem, da so bolj dovzetne za duhovne in čustvene poškodbe. Bog je ustvaril žensko kot odzivnico na dobro in močno duhovno vodstvo – ne na zlorabo.

Moje ugotovitve iz tisočev primerov po vsej Ameriki skozi leta so pokazale, da sta MCS in EI posledici razpada človeških odnosov med osebo, ki ima bolezen, in nekom drugim. Ta druga oseba je običajno bližnji družinski član, vpleten pa je eden ali več naslednjih življenjskih okoliščin. To sem našel pri vsaki osebi, ki sem ji služil, brez izjeme.

Tukaj so štiri življenjske okoliščine, ki obstajajo posamezno ali skupaj pri ljudeh z MCS/EI:

Verbalna in/ali čustvena zloraba

Fizična zloraba

Spolna zloraba

Nenehno prizadevanje izpolnjevati pričakovanja staršev, da bi si prislužili ljubezen

Hkrati se ti posamezniki znajdejo v okolju, ki je sterilno glede ljubezni in čustev, in zdi se jim, kot da so v prisilnem jopiču, ko gre za odnose.

MCS/EI je anksiozna motnja, ki tako močno ogrozi imunski sistem, da se postopoma razvijejo preproste in kompleksne alergije. Edini način, da se MCS/EI ozdravi, je prekinitev anksioznega sindroma, da se lahko imunski sistem zaceli. Potem alergije izginejo. Mnoge pridružene bolezni prav tako izginejo. Sem spadajo kandida, fibromialgija, hipotiroidizem in dolg seznam drugih. Te pridružene bolezni niso velika težava, ko enkrat razumeš, kako so sploh dobile oporo. Zato so ljudje, ko enkrat odpravijo temeljni vzrok MCS/EI, presenečeni, ko ugotovijo, da v njihovih telesih ni več kandide, fibromialgije ali hipotiroidizma. Če imaš MCS/EI in te muči kandida, ne skrbi – izginila bo.

Ne molim za ozdravitev kandide pri ljudeh, ker bi s tem zapravljal svoj čas. Če pri MCS/EI najdem fibromialgijo, se zanjo niti ne trudim. To bi bilo zapravljanje časa, saj gre za stranski produkt osnovnega problema. Če začneš preganjati sadove, boš ves čas samo pobiral sadove. Če pa se lotiš korenine in jo odpraviš, boš nekoč imel dober sad. To je boljša pot™.

Ne začenjam pri zunanjih znakih. Alergologi se osredotočajo na zunanjost. Pripovedujejo ti, da se moraš izogibati vsemu. A Bog je rekel, da je vse, kar je ustvaril, ne le dobro (1 Mz 1:31), ampak zelo dobro.

V naši službi je prva stvar, ki jo želimo narediti pri ljudeh, ki se osvobajajo profila prehranskih alergij, to, da jim pomagamo vrniti v življenje vso hrano, ki so jo kadarkoli želeli. Ti je všeč banana split? Gremo! Hočeš jogurt? Gremo! Imaš rad piškote s čokoladnimi koščki? Gremo! Kaj si želiš? Bog je ustvaril samo dobre stvari!

To je iz časopisa Dallas Morning News (16. november 1996) iz članka z naslovom »Zdravje in znanost.«

Hormonska reakcija na stres je povezana z boleznimi, pravijo raziskovalci. Stres in depresija, ki pošljejo nujne hormone v krvni obtok, lahko povzročijo krhke kosti pri ženskah, okužbe in celo rak, pravijo raziskovalci.

Naravni odziv za boj ali beg, ki je nekoč omogočil starodavnim ljudem hitrost in vzdržljivost za pobeg pred prvobitnimi nevarnostmi, se pri mnogih sodobnih ljudeh sproži vsak dan, kar hormone ohranja v stalni pripravljenosti, pravijo strokovnjaki. Tudi nekateri tipi depresije sprožijo podoben hormonski odziv.

»Pri »nogih ljudeh se ti hormoni, kot je kortizol, vklopijo in ostanejo vklopljeni dolgo časa," je dejal dr. Philip Gold z Nacionalnega inštituta za mentalno zdravje, enega od Nacionalnih inštitutov za zdravje. »Če ste v nevarnosti, je kortizol dober za vas . . .  toda, če postane nereguliran, lahko povzroči bolezen.«

V skrajnih primerih to hormonsko stanje uničuje apetit, ohromi imunski sistem, ustavi procese za popravilo tkiva, blokira spanje in celo razgrajuje kosti, je dejal dr. Gold.

Bil je eden od govorcev na dvodnevni konferenci Mednarodne družbe za nevroimunomodulacijo, skupine strokovnjakov, ki preučujejo učinke stresa in depresije na fizične bolezni.

Dr. Gold je predstavil študijo o gostoti kosti med 26 ženskami, polovica jih je trpela zaradi depresije, polovica pa je imela normalno čustveno stanje. Depresivne ženske so imele visoke ravni stresnih hormonov, je dejal.

Čeprav so bile ženske okoli 40 let, je dejal, da so tiste z depresijo enotno »imele gostoto kosti kot 70-letne ženske. Bile so jasno v nevarnosti, da si zlomijo kosti. Obseg izgube kostne mase je bil presenetljiv.«

Kje je bila korenina? Strah, stres in tesnoba.

Nadalje v istem članku:

Študija na Državni univerzi Ohio je pokazala, da lahko rutinski zakonski prepiri sprožijo hormonski odziv “boj ali beg”.

Dr. Janice Kiecolt-Glaser, psihologinja, je v raziskavi 90 novoporočenih parov ugotovila, da so zakonski prepiri še posebej škodljivi za ženske.

V raziskavi so pare namestili v sobo, kjer so jim vstavili igle za odvzem krvi, tako da so lahko vzorci krvi bili odvzeti v določenih intervalih, ne da bi se subjekti tega zavedali.

Raziskovalec je nato intervjuval pare in jih namerno spodbudil k razpravi, ki je povzročila nesoglasja in prepir.

»Ti pari so bili v točki zakona, ko bi se morali dobro razumeti, ko bi moralo biti malo sovražnosti,« je povedala dr. Kiecolt-Glaser.

Kljub temu so vzorci krvi, odvzeti med prepiri, pokazali, da so ženske doživele nenadne in visoke ravni stresnih hormonov, kot da bi bile v situaciji »boj ali beg,« velike nevarnosti. Povišanja ravni hormonov so bila pri ženskah precej višja kot pri moških.

Testiranje se je nadaljevalo čez noč v bolnišnici, pri čemer so pred odpustom ponovno odvzeli vzorce krvi. Pri moških so se hormonske vrednosti vrnile v normalno stanje, pri ženskah pa so bile še vedno visoke.

Zapomnite si, kaj nam pravi Pismo Efežanom:

»Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo.« (Efežanom 4:26)

Ali zdaj razumete, zakaj je ta vrstica v Svetem pismu? Mislite, da Bog ne ve, kaj se lahko zgodi z nami zaradi teh duhovnih dinamik, ki gredo narobe v našem življenju? Bog nam sporoča, da če tega ne uredimo do sončnega zahoda, bo bolezen začela prevzemati oblast v našem telesu do jutra.

Medicinska znanost vam pripoveduje isto stvar. V Pismu Rimljanom piše:

»Če je mogoče, kolikor je odvisno od vas, živite v miru z vsemi ljudmi.« (Rimljanom 12:18).

Ali ni lepše živeti v miru? Se vam ne zdi bolj prijetno? Pravijo, da potrebujemo le približno 17 mišic za nasmeh in 30 ali 40 za mrščenje.

Svetopisemsko gledano je razprtija delo mesa. Pravzaprav Sveto pismo pravi, da kjer je prepir, tam je vsako hudobno delo:

»Kjer sta namreč nevoščljivost in prepirljivost, tam je nered in vsakršno zlo.« (Jakob 3:16).

»Sicer pa so dela mesa očitna. To so: nečistovanje, nečistost, razuzdanost, malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, častihlepnosti, razprtije, strankarstva, nevoščljivosti, pijančevanja, žretja in kar je še takega. Glede tega vas vnaprej opozarjam, kakor sem vas že opozoril: tisti, ki počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva. (Galačanom 5:19–21).

Ali bi prepir smatrali za greh ali obliko rekreacije? To je nevarna rekreacija!

Spomnite se, kaj je rekel dr. Kiecolt-Glaser: ravni stresnih hormonov so pokazale, da so bile ženske bolj občutljive na negativno vedenje kot moški.

Ljudje s tako visokimi ravnmi stresnih hormonov so v veliko večji nevarnosti, da zbolijo, je dejal dr. Ronald Glaser, virolog iz države Ohio in mož dr. Kiecolt-Glaser.

»Če ravni hormonov ostanejo povišane dlje, kot bi morale, obstaja resna nevarnost nalezljivih bolezni,« je dejal.

Mimogrede, obstajajo dokazi, da bi lahko bil sindrom zalivske vojne, anksiozna motnja. Po poročilu Houston Chronicle, 28. maja 1998, so v raziskavah o boleznih, povezanih z zalivsko vojno, prišli do najpogostejšega zaključka, da gre za bolezen, povezano s stresom.

Prevod: Zdravko Zapušek

 - https://www.facebook.com/groups/600207574418769

 

 

 

Cody Newcome - SVETOVANJE PERFEKCIONISTU

 

SVETOVANJE PERFEKCIONISTU

 

Cody Newcome

 

 

Perfekcionizem ima lahko veliko različnih oblik, pri čemer se pogosto preobleče v osebo z visokimi dosežki in zbranostjo. Na prvi pogled lahko ta oseba živi takšno življenje, kot bi ga mnogi želeli posnemati in mu čestitati. Predstavljajte si urejeno in fit žensko, katere hiša je lepa in čista. (Perfekcionistično čista). Peče in kuha iz nič, njeni otroci so vljudni in vedno pride k preučevanju Svetega pisma z opravljenimi lekcijami. Po vsem zunanjem videzu se zdi, da so stvari v življenju te ženske v redu in dobro poskrbljene. Tisti okoli nje jo povzdvigujejo in hvalijo njene dosežke, kar spodbuja odobravanje drugih in sebe, po katerem tako zelo hrepeni. 

Kar ni vedno očitno, ko na življenje perfekcionista gledamo od zunaj, je, kaj se dejansko dogaja v duši te osebe. Svoje svetovance, ki se borijo na tem področju, rada vprašam, kakšen sad se obrodi v njihovem življenju zaradi teh standardov, ki so si jih postavili. Velikokrat mi dajo enak odgovor, ki izraža, da so izčrpani in iztrošeni od nenehnih in samo-povzročenih pričakovanj popolnosti. Povedo mi, da je njihovo notranje življenje zaznamovano z brezplodno tesnobo, strahom, sramom in nezadovoljstvom. Hrepenijo po miru in veselju, ki jim ju njihovo perfekcionistično iskanje ne more zagotoviti. 

Kakšno veselje in privilegij je, da lahko prenesem resnico v življenje perfekcionistov in jim ponudim upanje skozi resnico evangelija. Sveto pismo ima veliko povedati o tem posebnem grehu in nam daje način, da se ga osvobodimo, ko zaradi Jezusa Kristusa izvemo več o tem, kdo smo. 

 

Zaupanje v meso (Filipljanom 3 )

Perfekcionistu je pomembno pomagati razumeti, kako imajo njihovo vedenje, misli in prepričanja globoke duhovne posledice. Apostol Pavel nam pomaga razumeti to idejo perfekcionizma, kakršna v resnici je, in preoblikovati naše razumevanje tega kot samo-pravičnosti. 

Pismo Filipljanom, 3. poglavje, je temeljno mesto za sprejemanje kristjanov, ki se borijo s tem grehom. V vrsticah 4–6 nam apostol Pavel razloži vse razloge, zakaj bi lahko trdil, da je pravičen glede na svoje dosežke in da je prepričan v svoje telo. Pripoveduje, da je bil obrezan na pravi dan, da je bil rojen v pravi družini, da je bil goreč v razumevanju in uporabi Svetega pisma Stare zaveze in brezhiben v svoji zunanji poslušnosti Postavi. Le malo nas je, ki bi se lahko ujemali s Pavlovim rodovnikom ali ki imamo enako duhovno uspešnost kot apostol Pavel. Pove nam celo, da ima on veliko več kot mi, če mislimo, da imamo nekaj, v kar smo lahko samozavestni in se lahko s tem pohvalimo. To bi moralo pritegniti našo pozornost. Preden je Pavel postal kristjan, je živel telesno (po mesu),  skoraj tako popolno, kot bi si lahko vsakdo želel. Vendar pa v 7. vrstici vidimo, da se obrne stran od tega mesenega zaupanja in nam daje zdravilo za samo-pravičnost.

 

Zdravilo je Kristusova pravičnost

 

Svetovancu moramo pomagati razumeti, da je zdravilo za perfekcionizem Evangelij. Perfekcionisti verjamejo laži, da so lahko pravični, vredni in sprejemljivi v svojem mesu. (Galačanom 5:4).

Sami si ustvarjajo standarde in zakone, ki jih ne morejo popolnoma izpolnjevati, pogosto pa ostanejo sram, krivda in obup. Evangelij od nas zahteva, da razumemo in priznamo, da so vsa naša lastna prizadevanja, da bi zadovoljili Božje popolno merilo ali da bi postali vredni in sprejemljivi pred njim, smeti.  (Filipljanom 3:8).

Apostol Pavel nam pravi, da vse stvari, za katere je mislil, da so njegova zasluga, v želji, da bi postal pravičen in ​​popoln pred Bogom, zdaj šteje za izgubo v primerjavi s spoznanjem Kristusa Jezusa.

Veličastna resnica, ki se jo je treba oprijeti je, da ko smo »v Kristusu«, se nam pripisuje njegova pravičnost. Ni nam več treba iskati lastne pravičnosti ali popolnosti in ne hvalimo se s seboj, ampak z Gospodom, z Njegovo pravičnostjo. ( 1 Korinčanom 1:26-31).

Kakšna neizmerna svoboda je v zavedanju, da se nam ni treba truditi za lastna merila popolnosti, ker smo pokriti s popolnostjo Jezusa Kristusa.  (Hebrejcem 10:14).

Poleg tega nam je rečeno, da je sredstvo, s katerim dosežemo to popolnost, vera. Ni stremljenja, ni izpopolnjevanja samega sebe, ni iskanja odobritve na podlagi lastnih del. Po veri v Jezusa Kristusa nam je dana Njegova pravičnost in v njem smo že popolni. ( Kološanom 1:22 ; Izaija 61:10 ). 

 

Protistrup je ponižnost (Filipljanom 2 )

Perfekcionizem ujame in zasužnji kristjana. Zakoni, ki si jih ustvarijo sami, ne morejo biti nikoli zadovoljeni. Posledično se obrnejo sami vase in njihova osredotočenost postane obsedena s samim seboj, saj nenehno iščejo svoje neuspehe in to, da bodo naslednjič boljši.

V srcu perfekcionista se skriva zahrbten ponos. Zanašajo se na lastna dela, izdelujejo lastna merila, po katerih se merijo, in nazadnje verjamejo laži, da jih njihovo delovanje lahko opraviči. (Galačanom 2:16).

Sveto pismo daje perfekcionistu protistrup za ta ponos, to je, da si nadene ponižnost (Kološanom 3:12;  Jakob 4:16;  1 Petrovo pismo 5:5). 

Obstajata svoboda in veselje, ki prihajata iz ponižnega zavedanja, da razen dela Jezusa Kristusa v našem življenju ne moremo storiti ničesar, kar je vredno zanj, ali vredno pred Njim.

Perfekcionist mora resnično razumeti, da so njihova pravična dela le umazane cunje v Božjih očeh (Izaija 64:6), in da se mora oklepati samo Njegove pravičnosti. (2 Korinčanom 5:21).  

 

Poleg tega Pismo Filipljanom 2:3-4 praktično poučuje perfekcionista, kako naj manj razmišlja o sebi in več o drugih. Rečeno nam je, naj ne bomo sebični ali polni domišljavosti, ampak naj bomo ponižni, tako da imamo druge za boljše od sebe.

Ker so perfekcionisti v skušnjavi, da bi se obrnili vase in se osredotočili na lastne dosežke in uspehe, jih 4. verz spodbuja, naj upoštevajo potrebe drugih namesto svojih osebnih interesov.

Zdravilo za obsedenost s samim seboj in željo po popolnosti ni samo ponižanje, ampak radikalen premik fokusa s sebe na služenje in skrb za druge. 

Kasneje v poglavju Pavel povzdigne Jezusa kot najvišji zgled, ki mu je treba slediti. Čeprav je bil božansko popoln, je prišel na zemljo kot ponižen služabnik človeštva. Za nas se je na križu ponižal do smrti, da bi bili osvobojeni samo-pravičnosti in del mesa. Ker smo bili križani s Kristusom, mu lahko zdaj svobodno služimo s svojim življenjem. (Galačanom 2:19-21).

 

Naprej proti cilju  

Predstavljajte si zdaj žensko, ki resnično razume, da njena pravičnost izvira iz združitve s Kristusom.

Oblečena je v njegovo popolnost in ne v svojo.

Napolnjena je z veseljem, mirom in zadovoljstvom, ki izhajajo iz spoznanja, kdo je v Njem.

Z apostolom Pavlom lahko ponižno prizna, da še ni dosegla popolnosti, ki ji daje svobodo, da ne bi razmišljala o preteklosti ali se osredotočala na svoje napake in neuspehe. (Pismo Filipljanom 3:12-14).

Svoje prizadevanje po lastnem standardu popolnosti je zamenjala z željo, da bi bila bolj podobna Jezusu Kristusu.

Svobodna je služiti Gospodu in drugim iz ljubezni in poslušnosti, pri čemer se manj osredotoča nase in bolj na potrebe tistih okoli sebe.

Z Gospodovo pomočjo se neha pozorno ozirati vase, ampak  namesto tega skuša upreti oči v Jezusa, ki je začetnik in dopolnitelj njene vere. ( Hebrejcem 12:2). 

 

https://biblicalcounseling.com/resource-library/articles/counseling-the-perfectionist/?srsltid=AfmBOorIH0DCwF-yy3L2QNW12hr8QbRBQTKKUWZXitdcgisdbuEb6y9K

Aubrinn - TIRANIJA PERFEKCIONIZMA

 

 

 

TIRANIJA PERFEKCIONIZMA

Iskrena izpoved perfekcionistke - kristjanke

 

Aubrinn

 

 

Kar nekaj časa je minilo, odkar nisem nič objavila ali celo napisala. Nekaj ​​tega je povezano z dejstvom o novem poglavju v mojem življenju. Prilagajala sem se novemu urniku rednega dela in izrednih podiplomskih tečajev, medtem ko sem vstopala v novo cerkveno skupnost. Zaradi drugih težkih situacij sem izgubila duševno in čustveno energijo.

Vendar to niso edini razlogi. Ena od ovir pri mojem pisanju je pretirano razmišljanje. Razmišljam o vseh možnih temah, o katerih bi lahko pisala, o vseh različnih vidikih posamezne teme in o vseh možnih smereh, ki bi jih lahko ubrala. Čutim izjemen pritisk, da povem vse, kar je mogoče povedati o neki temi. To vpliva na moje pisanje, me upočasnjuje in srka željo in veselje do pisanja. Počutim se nesposobno za obravnavanje tem s takšnega zornega kota. Toda pred kratkim, ko sem se prisilila, da sem sedla in pisala – mi na misel ni prihajalo nič drugega kot lastni občutki nesposobnosti in silnega pritiska, da moram povedati vse in to popolno – sem nenadoma pomislila, zakaj ne bi pisala o tem ?

Pred kratkim sem napisala dve objavi o tem, kako je za osebo, ki natančno bere Sveto pismo (preberi prvi in ​​drugi del). To je obsežna tema in potreboval sem mesece, da sem sestavila vse, kar sem hotela povedati. Odkar sem jih objavila, sem vedno znova razmišljala o drugih vidikih, perspektivah in niansah, ki bi jih lahko dodala razpravi. Objave se zdijo nepopolne in tukaj je stvar: Ne morem povedati vsega, kar je treba povedati o neki temi. Poleg tega se to od mene niti ne pričakuje. Kot končno bitje nimam izčrpnega znanja. Gospod to ve. In vi bralci, kot končna bitja, to veste.

Ta perfekcionizem pronica v druga področja mojega življenja. Zato sem toliko odlašala na fakulteti. Zato sem tako nenaklonjena delanju napak pri svojem delu. Zato me muči morebitna nesreča v mojih odnosih. Ta zadušljivi, hromeči perfekcionizem je rdeča nit mnogih ljudi, ki se borijo z OKM, in natančnost ni nič drugačna.

Ko ljudje prvič pomislijo na OCD, imajo pogosto podobe perfekcionizma, ki so videti kot naročanje fizičnih predmetov. To je stereotip, ki velja le za odstotek ljudi z OCD. Vendar je perfekcionizem v najširšem smislu pogosta tema, čeprav se ne kaže na ta poseben način. Perfekcionizem je lahko videti kot nerealno visoka merila zase, visoka stopnja samokritičnosti, strah pred neuspehom in celo odlašanje.

Če ne morem biti prepričana, da nekaj delam popolno, potem tega ne bom naredila. Če me je strah napisati objavo v spletnem dnevniku, ker vem, da ne bom mogla povedati vsega, kar želim povedati, na povsem pravi način, se bom temu poskusu povsem izognila. Visoka pričakovanja, ki si jih nalagam, mi ne dopuščajo, da bi se zadovoljila s povprečnostjo. Toda ironija je v tem, da nikoli ne morem ničesar narediti popolno. Nikoli ne bo popolne objave na blogu. Vendar to ne pomeni, da moram prezirati vse, kar sem napisala.

Popolnost kvari moj pogled na posvečenje. Ker je perfekcionizem vse ali nič, se bojim, da boj z ostanki trdovratnega greha pomeni, da sploh nisem odrešena. Perfekcionizem je posledica potrebe po gotovosti, nagnjenosti k črno-belemu razmišljanju in pretirane vestnosti, ki je tako pogosta pri skrupuloznosti. Poganja mojo željo, da bi bile stvari »kar tako«, ne glede na to, ali je to molitev, ki jo molim, čas, ki ga preživim v Svetem pismu, ali izjemen mir, veselje, zaupanje ali zagotovilo, ki ga pričakujem. Če je karkoli od tega pod mojimi neznosno visokimi standardi, se mi zdi napačno ali nepomembno. Toda perfekcionizma ni nikoli dovolj. Je tiran, ki postavlja velike zahteve, vztraja, da jih izpolnite, a nikoli ni zadovoljen.

Perfekcionizem razkriva nekaj o naših predpostavkah o Bogu in sebi. Če poskušam narediti stvari popolno in celo odlašam zaradi strahu pred neuspehom, se pri uspehu zanašam nase. Želim si nadzora in celo čutim lažen občutek. Vsak greh je namesto priložnosti, da bi me pognal globlje v Kristusovo usmiljenje in obljubo spremembe, neznosen madež. Trpim zaradi preteklih grehov in sem zaskrbljena zaradi prihodnjih grehov. Delujem iz predpostavke – zavestno ali ne – da se lahko obvarujem pred grehom, da imam sposobnost doseči popolnost (ali svojo različico tega). Nič čudnega, da sem tako pogosto malodušna, preobremenjena in obsedena s krivdo ter živim v samo obsojanju in razočaranju namesto v Božji milosti.

Svoja nerealno visoka merila vsiljujem sebi in jih projiciram na Boga, tako da dejansko začnem verjeti, da On od mene zahteva popolnost. Seveda tega ne verjamem zares, a tako se pogosto obnašam. Razočarana sem, ko se zamotim in domnevam, da tudi to odraža Božje srce. Moje funkcionalno prepričanje v teh trenutkih je, da Bog ni zame, da njegova milost ni nova vsako jutro, da je vse, kar čuti, ko me pogleda, gnus, razočaranje ali frustracija.

Obstaja skrivnost v tem, da Bog, ko me pogleda, vidi popolnost, ker vidi svojega Sina. Obenem vidi moj greh in neuspeh; ni slep za to in se zavezuje, da mi bo pomagal v boju proti temu. Toda ko gre za mojo večno varnost, me moj perfekcionizem niti ne rešuje niti me ne ohranja.

Če vztrajamo pri perfekcionizmu, preden služimo Gospodu in drugim, ne bomo nikoli zapustili zapredkov lastne samozaščite. Gospod nas ne kliče k popolnosti, ampak k zvestobi. Seveda je to težko razbrati, ko nas naša vest vedno obtožuje greha, neuspeha in nevere. Toda Bog ne zahteva popolnosti in je zadovoljen tudi z majhnimi stvarmi, ki se nam morda zdijo nepomembne, nezadostne ali nepopolne.

Kako bi izgledala zvestoba v tvojem življenju? Kaj bi lahko bil moder naslednji korak, ki ga spodbuja Kristusova silna milost do vas, tudi v vaši nepopolnosti? Tudi pri tem je vaša težnja morda obsojati sebe zaradi lastnega interesa ali samoodvisnosti, vendar vedite, da to ni cilj. Vsi bomo v svojem trpljenju v skušnjavi, da bi se obrnili vase. Bog nas ne le kliče navzven, ampak to počne z razumevanjem našega trpljenja in daje milost, da mu sledimo korak za korakom.

Samozavest zagotovo ni edini dejavnik perfekcionizma – naša telesa in misli trpijo zaradi zlomljenosti in posledic padca, tudi če je naše srce aktivno. Vendar v nekem smislu ni pomembno, da razčlenimo vsako dejanje, besedo, misel ali motiv (itak ne moremo!). Naj gre za greh, trpljenje ali kombinacijo obojega – je nova priložnost, da se ponovno obrnemo h Kristusu za novo usmiljenje. In če se obrnemo, bomo prejeli – tudi če to ni popolnost, ki jo iščemo.

https://graceaboundinginocd.com/2022/06/21/the-tyranny-of-perfectionism/

Julie Ganschow - GREH PERFEKCIONIZMA

 

Greh perfekcionizma

 

Julie Ganschow

 

 

»Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.« (Matej 5:48).

Perfekcionizem je pogosta težava naših svetovancev, še bolj pa tistih, ki so depresivni. Besede »perfekcionizem« ni v Svetem pismu, vendar nam je rečeno, da smo popolni, kajne?

Na prvi pogled je videti, kot da nam je rečeno, da smo brez napak ali greha. To ni povsem tisto, kar je Gospod imel v mislih, ko je o tem govoril svojim učencem. Obstaja razlika med zapovedjo rasti in spreminjanja v svetost in podobnost s Kristusom (kar je bistvo popolnosti kot v Mt 5:48) in perfekcionizmom.

Kristjani, ki si prizadevajo biti popolni, imajo pogosto za cilj ugajati Bogu in delati v smeri tega cilja. Trudijo se delati, kar je prav, živeti dobro življenje, biti dobri ljudje, služiti v cerkvi, častiti Boga, brati Sveto pismo in opravljati druge verske dolžnosti, vendar vedno ne dosežejo svojega cilja popolnosti.

Problem ni v cilju biti popoln, najdemo ga v korenini perfekcionizma, ki  je samopravičnost in legalizem.

Legalizem v tem kontekstu poskuša s človeškim trudom doseči tisto, kar nam je zagotovil Kristus.

Nikoli ne moremo biti pravični s svojimi dejanji ali željami; Kristus nas je naredil za pravične (Efežanom 1:3; 2. Korinčanom 5:21; Galačanom 2:16, 21) in našo pravičnost najdemo samo v njem!

Lahko živimo pravično,  ker nas je Kristus naredil za pravične.

Lahko hodimo pravično zaradi  Duha, ki ga je Kristus položil v nas!

Razglašeni smo bili za mrtve za greh in žive za Boga v Kristusu Jezusu, (Rimljanom 6:6), zato imamo možnost živeti drugače, ker smo drugačni.

Perfekcionistka dela napačne korake, ko misli in živi, ​​kot da mora prijeti tisto, kar je Kristus Jezus že prijel zanjo. (Filipljanom 3:12). Pogreša razumevanje progresivnega posvečenja, kar vodi v obup in nenehne poskuse samoizpopolnjevanja z legalističnimi sredstvi.

Ko se človek trudi delati za svojo pravičnost, je to greh. Zato je perfekcionizem grešen.

Kesanje, priznanje in vrnitev k pravilnemu razumevanju evangelija so kritični. Na mestu je temeljito branje Pisma Galačanom!

Osebo, ki se spopada s perfekcionizmom, je treba spomniti, da sveto in pravično življenje izhaja iz njenega odnosa s Kristusom in ni sredstvo za pridobitev odnosa z njim. Razumeti mora evangeljski počitek.

Naš počitek ni lenoba, ampak delo. Delo mora biti iz pravih razlogov in izhajati iz srca, ki razume in sprejema zadostnost Kristusove žrtve v našem imenu.

Zaradi tega je naše delo veselo služenje in daritev ljubezni Bogu in drugim. To prinaša veselje, mir in zadovoljstvo v življenje kristjana in nadomesti žalost in bedo v življenju perfekcionistične osebe.

 

https://bc4women.org/the-sin-of-perfectionism-2/

Julie Ganschow - PERFEKCIONIZEM JE PONOS

 

Perfekcionizem je ponos

 

Julie Ganschow

 

 

Tako nespametni ste? Začeli ste z Duhom, zdaj pa končujete z mesom? (Galačanom 3:3).

Če ste perfekcionist, že veste, da sovražite biti »začetnik« v čemer koli. Nova igra ali nova služba ali socialna situacija je dovolj, da vas spravi čez rob.

Če ste perfekcionist, se borite z različnimi strahovi. Bojite se zadrege, če ne boste delovali popolno ali po svojih standardih. Bojite se, da bi vam nekdo med treningom pogledal čez ramo, ker bodo videli, da niste popolni in da delate napake. Če bi vas kdo popravil ali kritiziral, ste uničeni in se znotraj (in včasih zunaj) tepete, ker niste popolni.

Otroci moji, to vam pišem zato, da ne bi grešili! Če pa že kdo stori greh, imamo pri Očetu zagovornika, Jezusa Kristusa, pravičnega. On je namreč spravna daritev za naše grehe, pa ne le za naše, temveč tudi za ves svet. Da smo ga spoznali, spoznavamo po tem, če se držimo njegovih zapovedi. (1 Janez 2:1-3).

 

Perfekcionisti so pogosto jezni. Ne marajo delati napak. Tudi ko vedo, da ne veste, kaj počnejo, in po pravici ne bi smeli vedeti, kaj počnejo, postanejo jezni nase, ker delajo napake.

Perfekcionisti imajo težave z ljudmi, ki jim ni mar, da bi bili popolni. So obsojajoči in samo-pravični, druge primerjajo s seboj na vseh mogočih ravneh in običajno menijo, da so drugi ljudje pomanjkljivi.

To je en težek način življenja! Zapovedano nam je, da smo sveti, kar pomeni popolnost, ni pa nam zapovedano, da smo popolni. Pravzaprav kot grešna bitja ne moremo biti »popolni« v tem življenju.

Znebite se torej vsakršne hudobije in zvijačnosti, hinavščine, nevoščljivosti in vsakršnega obrekovanja. Kot pravkar rojeni otroci zakoprnite po pristnem duhovnem mleku, da boste z njegovo pomočjo rastli v odrešenje, če ste res okusili, da je Gospod dober. (1 Petrovo 2:1-3).  

Nič ni narobe, če želimo dobro opravljati delo ali če želimo v nečem blesteti. Celo v redu je, če želimo opraviti odlično ali vrhunsko delo! Vendar nenehno biti najboljši ni nič drugega kot ponos. Ko zaradi tega, da sem najboljši, grešim v svoji jezi, to ni več pravičen cilj. Če želim biti boljši od drugih, kar pomeni, da jih uničim, je to grešno.

On pa jim je rekel: »Vi sebe opravičujete pred ljudmi, toda Bog pozna vaša srca. Kar je pred ljudmi visoko, je pred Bogom gnusoba. (Luka 16:15).

 

Da bi se spoprijeli s tem v življenju prevladujočim grehom, morate biti pripravljeni biti pošteni do sebe in oceniti svoja dejanja, predvsem pa svoje srce skozi mrežo Svetega Duha in Božje besede.

Zastaviti si morate nekaj težkih vprašanj, da pridete do bistva!

Ali moraš vedno izgledati dobro drugim ljudem?

Ali obsojate ljudi, ki ne ustrezajo vašim merilom?

Je res, da zate nikoli nič ni dovolj dobro? Je kozarec vedno na pol prazen?

Ste postali godrnjač?

Ali ste Bogu nehvaležni za vse Njegove blagoslove, čeprav po vaši presoji niso »popolni«?

Odgovarjanje na takšna vprašanja je le začetek obravnave tega srčnega problema. Ko enkrat razumete, da je vaš perfekcionizem resnično viden prikaz ponosa v vašem srcu, morate ukrepati, da ga premagate z Božjo milostjo in močjo.

Ne, kakor da bi to že dosegel ali prišel do popolnosti, vendar pa se trudim, da bi to osvojil, ker je tudi mene osvojil Kristus Jezus. Ne mislim, bratje, da sem to dosegel. Eno pa: pozabljam, kar je za menoj, in se iztegujem proti temu, kar je pred menoj, ter tečem proti cilju po nagrado, h kateri nas od zgoraj kliče Bog v Kristusu Jezusu. (Filipljanom 3:12-14).

Rimljanom 12:2 nam govori, naj se popolnoma preobrazimo ali spremenimo (znotraj in zunaj) s prenovo našega uma. Naš um se obnavlja z branjem in premišljevanjem Svetega pisma. Na vaše misli bodo vplivale te dragocene Božje besede, ko se bodo vpletle v vaše srce. Vaše želje se bodo spremenile, ko se bo spremenilo vaše srce in to, kar Bog želi za vas, vam bo postalo pomembnejše od tega, da ste popolni v tem trenutku. Vaša dejanja se bodo spremenila, ko se bodo spremenile vaše želje in vaše misli.

To področje v vašem življenju ne bo enostavno obravnavati. Najverjetneje imate leta zakoreninjene navade, ki jih boste morali premagati in obravnavati eno za drugo. Morda boste tik za vogalom našli malodušje, ko se boste želeli spremeniti. Prosim, dovolite mi, da vas spodbudim in vas spomnim, da je Jezus Kristus umrl za vaše grehe, vključno s ponosom in perfekcionizmom. Ni greha, ki ga z Njegovo močjo in milostjo ne bi mogli premagati.

A mi je rekel: »Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti.« Zato se bom zelo rad ponašal s svojimi slabotnostmi, da bi se v meni utaborila Kristusova moč. 10 Vesel sem torej slabotnosti, žalitev, potreb, preganjanj in stisk za Kristusa. Kajti močan sem tedaj, ko sem slaboten. (2 Korinčanom 12:9-10).

 

https://bc4women.org/perfectionism-is-pride/